Na Mreži MaMa smo v septembru 2019 začeli z izvajanjem 24-mesečnega strateškega partnerstva – Mreža mladinskih delavcev pri katerem poleg nas sodelujejo še Sindikat Mladi Plus (Slovenija), Mreža KEKS (Švedska) in Mreža Mladih Hrvatske (Hrvaška).
Nameni projekta so:
(1) mladinskemu delu ponuditi temelje, torej teoretične opredelitve, ki temeljijo na znanosti in raziskavah in so nujno osnovno znanje vsakega strokovnjaka, ki tako ali drugače dela z ljudmi;
(2) pripraviti knjižnico vse kakovostne literature, ki nastaja v okviru razvoja mladinskega dela in na osnovi potreb mladinskih delavcev;
(3) mladinskim delavcem ponuditi program usposabljanja, ki bo vse vsebine iz prvega namena predstavil tudi v okviru različnih sklopov predavanj, ki nudijo ne samo osnovno znanje, temveč tudi specializirano znanje in priložnosti za nadaljnja razmišljanja; ter
(4) razviti dodatni strokovni dokument, ki ga slovenski mladinski sektor potrebuje že lep čas – kolektivno pogodbo za mladinski sektor.
Ugotavljamo namreč, da večino novih mladinskih delavcev nastaja iz ali aktivne skupine mladih, ki so sodelovali na različnih projektih mladinskih centrov ali pa vsaj v Sloveniji preko ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Ti mladinski delavci, pa tudi precej izkušenih mladinskih delavcev, ki v mladinskem sektorju deluje že vrsto let, so mladinsko delo razvili preko svojega lastnega občutka in nekaj metodologije, ki so jo sproti pobrali na različnih projektih in treningih. Vse kompetence, ki so jih razvili v teh letih so nastale sproti, najverjetneje nenačrtovano in z učenjem določenih “trikov”. Mladinsko delo v državah vseh treh partnerjev nima razvitega izobraževalnega programa, kjer bi poleg odgovorov – kako izvesti neko aktivnost za mlade -, mladinski delavci pridobili tudi odgovore na – zakaj izvesti določeno aktivnost za mlade.
Nikjer ni zbrane obsežne literature, ki bi pojasnjevala ozadja in specifike ciljne skupine, strokovne psihološke in pedagoške razlage učenja, motivacije, odklonilnega vedenja in podobno.
Celotno mladinsko znanje sloni več ali manj na lastnih izkušnjah in na občutkih, kar pa mladinsko delo ne postavlja ob bok prepoznanih strok, s katerimi si mladinsko delo želi biti sogovornik. Ne samo, da delavci, ki delujejo v mladinskem sektorju absolutno niso dovolj ali ustrezno usposobljeni za delo z mladimi, mladinski sektor zato tudi nima primerne znanstvene osnove in podpore in s tem bistveno manjšo vrednost ter pomembnost pri političnih odločitvah. Tovrstnih usposabljanj tudi ni na voljo. Obstajajo določena usposabljanja, ki jih izvajajo nacionalne agencije ali pa Salto Youth, vendar so na voljo za manjše število izbranih mladinskih delavcev, ki bodo svoje znanje nadgrajevali, medtem kot osnovna šola za mladinske delavce še vedno ne obstaja. Organizacije prav tako nimajo časa in virov, da bi same pripravljale eno osebo na vse, kar bi ta morala znati, zato se nam zdi smiselno, da mrežne organizacije kot so organizacije tega partnerstva pripravijo celovito osnovno šolo ter specializacijo za mladinske delavce celotne države.
Vsi bomo na projektu sodelovali z ekipo med 3 do 5 strokovnjakov, ki bodo tako ali drugače prispevali v program. Eni bodo raziskovali in pripravljali vsebine, drugi pa bodo te vsebine umeščali v program usposabljanja. Poleg tega načrtujemo sodelovanje z vsaj 18 mladinskih delavcev iz vseh treh držav, ki bodo udeleženci pilotnega usposabljanja in bodo podali odzive in predloge na pripravljen program.
Poleg pilotnega programa usposabljanja in zbornika, bomo za slovenski mladinski sektor pripravili osnutek kolektivne pogodbe za zaposlene v mladinskem sektorju. Vsi trije partnerji bomo pripravili tudi tri multiplikativne dogodke z namenom predstaviti projekt in rezultate projekta izven našega osnovnega partnerstva.
Pričakujemo, da bo projekt razvil bolj izobražene in osveščene mladinske delavce/udeležence, s kritičnimi mnenji in dobrimi novimi idejami za razvoj kakovostnega mladinskega dela, ki ne bo usmerjeno izključno v projektno učenje ali zaposljivost mladih, temveč bodo mlade obravnavali celostno.
