V četrtek, 22. novembra 2018, se je ekipa Mreže MaMa udeležila Nacionalnega posveta mladinskega sektorja 2018, ki ga vsako leto organizira Urad RS za mladinov sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije. Tudi letos smo se na posvetu srečali mladinski delavci_ke in voditelji_ce, predstavniki_ce mladinskih organizacij in organizacij za mlade ter posamezniki_ce, ki na takšen ali drugačen način soustvarjamo in sooblikujemo področja, politike in programe za mlade.
Zbrane sta na začetku dogodka nagovorila Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije, in Rok Primožič, direktor Urada Republike Slovenije za mladino.
“Leto je naokoli in ponovno se lahko s ponosom ozrem po polni dvorani. Vedno več nas je, ki nam je mar za mlade in tistih, ki želimo ustvarjati skupno in boljšo prihodnost za mlade. Da bi to lahko dosegli, moramo delovati skupaj, se učiti drug od drugega in ustvarjati nekaj novega za mlade. Temelji mladinskega sektorja so v Sloveniji dobro postavljeni, vemo, kdo smo in v katero smer želimo iti. Z vsebinami, ki jih naslavljamo danes, želimo to samo še bolj okrepiti. Pokazati moramo, da je mladinski sektor tisti, ki mora v širši družbi zavzeti svojo mesto in se boriti za enakopraven položaj mladih. Pri tem je ključno, da mladi svojo moč pokažemo tam, kjer je potrebno in svoje predloge udejanjimo. Skupaj. Želim si, da bi v prihodnosti mladinsko delo postavili na višjo stopničko in mlade postavili kot glavne akterje v odločanju za prihodnost.” Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije
“Letošnji posvet se usmerja v kakovost mladinskega dela. V preteklosti smo se veliko pogovarjali o tem, kaj je mladinsko delo, kaj je mladinski sektor in kaj je kakovost mladinskega dela. Zadnje čase pa opažamo, da o tem nimamo vsi iste predstave, kar pomeni, da je potrebno narediti nek okvir, v katerem delujemo. Zato upam, da bomo danes ugotovili, katere so naše skupne točke in se učili drug od drugega. Vprašanje kakovosti mladinskega dela je pomembno tudi zaradi tega, ker je mladinski sektor eden od manjših sektorjev v Sloveniji. Da bi lahko drugim pokazali kaj dobro počnemo, je potrebno naše delo dobro opredeliti in zagotoviti, da ga opravljamo na najboljši možen način.”Rok Primožič, direktor Urada RS za mladino.
Mladinski sektor je v preteklem letu postal bogatejši za kar nekaj dobrih praks, med njimi je tudi Youth Wiki. Na posvetu je spletno enciklopedijo o mladinskih politikah v različnih evropskih državah, ki mladim nudi ažurne informacije o nacionalnih mladinskih strukturah, politikah in ukrepih za mlade, predstavila Barbara Zupan, višja svetovalka na Uradu RS za mladino. Za informiranje mladih skrbi tudi nov portal mlad.si, ki ga še vedno uspešno urednikuje Mreža MaMa. O prenovi portala je na posvetu spregovorila Nataša Lombergar, strokovna sodelavka na Uradu za mladino.
Gostujoča predavateljica, dr. Vesna Leskošek, je zbranim predstavila svoje izkušnje z mladinskim delom, pri čemer je poudarila raznolikost in kompleksnost mladinskega dela. Po njenem mnenju je ravno raznolikost tista, ki krepi in bogati mladinski sektor, zato je iskanje skupnih imenovalcev v tej množici raznolikosti, izjemno težka naloga.
Osrednja tema letošnjega posveta je bila kakovost v mladinskem delu. O razvoju in zagotavljanju kvalitete v mladinskem delu se v zadnjem času intenzivno razpravlja na lokalni, nacionalni in evropski ravni, med drugim je bila izpostavljena tema tudi v ospredju našega II. Kluba MaMa v letu 2018. Kljub razpravam, pa se v zvezi s tem pojavljajo dileme pri opredelitvi kakovosti in metodah za spremljanje kakovosti mladinskega dela. Cilj posveta je bil pridobiti odgovore na odprta vprašanja, ki se nanašajo na koncepte in oblike mladinskega dela v Sloveniji, opredelitve kakovosti in spremljanje učinkov mladinskega dela.
S tem namenom so se v nadaljevanju zvrstile štiri tematske delavnice, na katerih so udeleženci skušali bolj jasno opredeliti kakovost v mladinskem delu, poiskati načine kako jo spodbuditi in se pogovoriti o načinih vrednotenja učinkov mladinskega dela. V okviru delavnice Orodja za spremljanje in kakovost mladinskega dela je naša sodelovka Leja Markalj predstavila sistem Logbook, ki ga bo Mreža MaMa na pobudo treh občin (Ljubljana, Novo mesto in Brežice) v letih 2018/2019 implementirala v slovenski prostor. Gre za sistem, ki mladinskim delavcem omogoča dokumentiranje in spremljanje učinkov mladinskega dela. Razvila ga je mreža KEKS, ki na Švedskem skrbi za zagotavljanje kakovosti mladinskega dela, v Slovenijo pa ga bomo uvedli v okviru projekta Europe Goes Local, ki ga vodi NA MOVIT. Sistem mladinskim delavcem omogoča redno spremljanje statističnih podatkov o aktivnostih in obiskovalcih mladinskega centra, dodana vrednost sistema pa so predvsem različna orodja za evalvacijo mladinskega dela, s katerimi mladinski delavci s strani mladih pridobijo povratno informacijo o svojem delu. Na podlagi teh podatkov se lahko mladinsko delo razvija in postaja bolj kakovostno. Rezultati so izjemnega pomena tudi zaradi tega, ker lahko lokalni in nacionalni odločevalci razpolagajo s podatki, ki niso le kvantitativne, temveč kvalitativne narave, kar doprinese tudi k vidnosti mladinskega dela na lokalni in nacionalni ravni.
Delavnicam je sledil povzetek zaključkov delovnih skupin, kjer so bile predstavljene glavne točke posameznih izobraževalnih delavnic. Prišli smo do pomembnih ugotovitev, ki so odprle prostor za dialog o definiciji kakovosti v mladinskem delu in načinih, s katerimi bomo v prihodnje kakovost zagotavljali in razvijali. Še pred tem pa je udeležence nagovoril minister za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jernej Pikalo: “Izjemnega pomena je, da se udeležujem vseh prireditev, ki se nanašajo na delovanje mladinskega sektorja. Mladina je poseben izziv. Zaradi tega, ker izstopa po organizacijski obliki, vsebini in načinu dela. Projekti, ki jih izvajate organizacije v mladinskem sektorju na raznih področjih, so ključnega pomena za krepitev mladinskega dela. V zadnjih desetih letih je mladinski sektor v Sloveniji naredil izjemen korak naprej. Tako z Nacionalno poklicno klasifikacijo, kot z vsemi projekti, ki jih izvajate. Zaradi tega lahko danes rečemo, da samo delo v mladinskem sektorju ni več nekaj eksotičnega, ampak je nekaj utečenega, uveljavljenega in s tem tudi družbeno priznanega.”
V razpravi z ministrom in gosti so Urška Breznik, Pekarna Magdalenske mreže, Nežka Agnes Vodeb, Zavod Bob in Matevž Štraus, Društvo Idrija 2020 z ministrom dr. Jernejem Pikalom spregovorili o kakovosti mladinskega dela, aktivni participaciji mladih in ostalih aktualnih tematikah mladinskega sektorja ter tako zaključili z vsebinskim delom letošnjega posveta.
V sklepnem dejanju današnjega dogodka je minister podelil Državna priznanja v mladinskem sektorju za leto 2018, ki je najvišje priznanje za dosežke na področju mladinskega dela. Prejemnikom priznanj iskreno čestitamo!
