“Problem niso projekti, vendar razpisi, ki imajo nerealne zahteve”

Mreža MaMa je v četrtek, 8.marca 2018, izvedla že sedmi regijski posvet in sicer se je tokrat mudila v Kariernem središču v Brežicah. Srečanja so se udeležili predstavniki treh mladinskih centrov (Mojca Švigelj iz KŠTM Sevnica, Nataša Kalin in Monika Gabrič iz ZPTM Brežice ter Mihaela Kovačič in  Mitja Valentinc iz Mladinskega centra Krško), s strani Zavoda RS za zaposlovanje pa so bile na posvetu pristone Irena Tratar, Ana Marija Cetin in Saša Mohorko.

 

Po uvodni predstavitvi projekta Koalicija mladih in strukturiranega dialoga, ki ga je s strani Mreže MaMa predstavil Urban Krevl, je sledila predstavitev mladinskih centrov in njihovega sodleovanja z Zavodom RS za zaposlovanje.

Mojca Švigelj, predstavnica KŠTM Sevnica, je izpostavila, da v mladinskem centru za mlade brezposelne izvajajo računalniške in jezikovne tečaje, izvajajo projekt »Sopotniki« (prostovoljska pomoč starejšim), v okviru centra nudijo tudi učno pomoč. Z Zavodom uspešno sodelujejo preko Javnih del in drugih ukrepov (»Usposabljanje na delovnem mestu«).

Nataša Kalin iz ZPTM Brežice sta sodelovanje z Zavodom označili za uspešno – sodelujejo preko Javnih del in drugih ukrepov Zavoda. Največ apatičnosti v Mladinskem centru Brežice opažajo s strani mladih, ki so dlje časa brezposelni. Monika Gabrič predstavi program »Pimp«, preko katerega sodelujejo z Zavodom.

Mitja Valentinc iz Mladinskega centra Krško je izpostavi, da je Mladinski center Krško učna organizacija. Z Zavodom imajo dobre izkušnje (na Zavodu so že imeli predstavitve svojih dejavnosti in aktivnosti, poziv za prostovoljce). Poslužujejo se vseh ukrepov, ki jih zavod ponuja (javna dela, usposabljanje na delovnem mestu, delovni preizkus in tudi drugih: Evropska prostovoljna služba). Ker so javni zavod in spadajo pod sektor S-13, nekaterih ukrepov ne morejo prijavljati in so zaradi tega izključeni pri plačilu mentorstva pri UDM ali Delovni preizkus. Sodelujejo s Prevzgojnim domom Radeče in izvajajo dela v splošno korist (družbeno koristno delo). Pri UDM in Delovnem preizkusu beležijo, da se mladi po končanih usposabljanjih zaposlijo pri drugih delodajalcih, kar je namen Mladinskega centra Krško, vendar se mladinskemu centru to ne beleži kot indikator uspešnosti, zato lahko prijavljajo ponoven razpis šele po enem letu. Organizirajo »Dneve poklicev« in »Tabore poklicev«, ki so se izkazali za precej uspešne. Zaradi rigidnosti šolskega programa zahteva samo načrtovanje več časa. V okviru načrta dela v letu 2018 in 2019 načrtujejo ulično delo.

Mladinski centri v Sloveniji izvajamo podobne programe in se pri svojem delu srečujemo z neorganizirano (socialno izključeno, neaktivno) mladino. Z njimi izvajamo programe stihijsko, ad hoc. Če se pričakuje od mladinskih centrov aktivno reševanje problematike dolgotrajno brezposelnih mladih, predvsem osipnikov, potem je potrebno zagotoviti sredstva, za zaposlitev mladinskih delavcev, ki bi izvajali okrepljeno mentorstvo tem mladim. Govorimo o individualnih zgodbah, kjer en mentor dela s petimi brezposelnimi. Skratka s ciljno populacijo se srečujemo, imamo prostorske pogoje, imamo znanje in izkušnje, vendar nimamo sredstev za kader, ki bi lahko deloval s to populacijo. Mitja Valentinc

Mihaela Kovačič je izpostavila težavo v razpisih, ki so »neživljenjski«.

Saša Mohorko je udeležencem na posvetu s strani Zavoda RS za zaposlovanje predstavila zbrane statistične podatke o brezposelnih mladih v Posavju. V Posavju beležijo 679 brezposelnih mladih (od tega je kar 55% iskalcev prve zaposlitve). Precej velik odstotek mladih predstavljajo tudi Romi. Po kompetencah in usposobljenosti bi bilo od vseh prijavljenih v evidenci neposredno zaposljivih 17%, največjo težavo predstavljajo dolgotrajno brezposelni mladi. Mladim, s katerimi se srečujejo, manjkajo delovne izkušnje, vrednote, zastavljanje ciljev v življenju, karierni cilji (imajo nerealne predstave o trgu dela), zaupanje vase in pomanjkanje samozavesti, težave omejene mobilnosti ter odvisnosti.

Karierno središče organizira delavnice, ki mladim dajejo osnovo pri vstopu na trg dela (pomagajo jim pridobiti samozavest). Podpirajo in predlagajo razširitev prakse Taborov poklicev. Pripravljajo »Karierne zmenke«, na katerih bodo izhajali iz potenciala mladih.

  Skupne ugotovitve na posvetu:

  • največji izziv so mladi, ki na Zavodu ostajajo dlje časa,
  • za te mlade je potreben individualen pristop in intenzivno delo,
  • karierna orientacija bi morala biti umeščena že v izobraževalni sistem,
  • s strani mladinskih centrov ostaja težava za delo z mladimi, ki potrebujejo bolj osebni pristop, pomanjkanje finančnih sredstev
  • premalo se poudarja dodana vrednost mladinskih centrov – premalo beležijo svoje rezultate.

 

Predstavniki mladinskih cenrov in predstavnice Zavoda RS za zaposlovanje Brežice so tekom posveta za nadaljnje sodelovanje oblikovali več konkretnih predlogov:

– Možnosti uporabe oglasnih tabel na Zavodu.

– Organiziranje Taborov poklicev.

– Organizirati dogodek, kjer mladim osebno izkušnjo predstavijo drugi mladi.

– Poseben sestanek za Rome.

POZIV ministrstvom, da je potrebno razpise prilagoditi realnim možnostim izvajanja projektov in razpise ministrstev preusmeriti k reševanju NEET mladine.

– Preučiti druge programe, ki bi lahko v Posavju pomagali pri soočanju z brezposelnostjo mladih (PUM-O).

 

 

Aplikacija MaMa

Dogodki, prijava, prevoz in rezervacije... vse na enem mestu!

Author: Urednik MaMa

Deli to objavo!
Mladinska mreža MaMa

Pin It on Pinterest