REPORTAŽA: 1. regijski dogodek v letu 2016
V petek, 15.4.2016, je v Zagorju ob Savi potekal prvi od 12 regijskih dogodkov Rastimo skupaj. Na podlagi lanskih izkušenj letos dogodke pripravljajo nekoliko drugače. V skupino sodelujočih je Urad RS za mladino poleg Mladinskega sveta Slovenije kot nacionalnega koordinatorja in Mladinske mreže MaMa, pritegnil tudi Inštitut za mladinsko politiko, ki podeljuje tudi certifikat Mladim prijazna občina.
Kot je v uvodu povedal dr. Peter Debeljak, direktor URSM, so v lanskem letu s projektom začeli ambiciozno, a v zavedanju, da bodo prvo leto v vmesnem prostoru. Tako se je v na podlagi evalvacije dogodkov v letu 2015 v letu 2016 oblikoval in pričel cikel, ki je bolj individualiziran ter direkten. URSM si tako obeta, da bo letošnja izvedba bolj fokusirana in ciljno naravnana na doseganje na terenu dogovorjenih ukrepov. Tin Kampl, predsednik MSS, je poudaril, da ne gre zgolj za debato, temveč za oblikovanje zavez ter načrtovanje skupnih aktivnosti v posameznih regijah na mladinskem polju.
Zasavska regija je ena manjših v Sloveniji, a hkrati ena tistih, kjer je mladinsko delo že dobro prepoznano. Vse tri občine imajo ustanovljen javni zavod – mladinski center, ki poleg drugih nevladnih mladinskih organizacij skrbi za krepitev mladinskega polja v regiji. Na dogodku so bili poleg organizatorjev prisotni predstavniki vseh treh mladinskih centrov, predstavniki občin, predstavniki drugih mladinskih organizacij in mladi.
S strani IMP je bil predstavljen projekt Mladim prijazna občina, ki za doseganje določenih ciljev na področju lokalnega razvoja mladinskih politik lokalnim skupnostim podeljuje istoimenski certifikat. V zasavski regiji ima več kot polovica občin ta certifikat že. Poudarjeno je bilo, da IMP sledi in spremlja pripravljene lokalne strategije za mlade, stremi in spodbuja občine k ustvarjanju info kanalov za mlade, spodbuja občine in mladinske strukture k izvajanju skupnih projektov ter z namenom višanja kvalitete dela spremlja napredek vključenih občin.
Predstavnica Mreže MaMa, njihova vodja projektov Laura Krančan, je povedala, da Mreža MaMa pozdravlja nadgradnjo ter konkretizacijo projekta in kot krovna organizacija mladinskih centrov spremlja stanje v zasavski regiji preko treh članic, ki tam delujejo lokalno. Mladinsko delo v zasavski regiji prepoznava kot primer dobre prakse, hkrati pa poudarja, da je potrebno slediti doseganju zastavljenih ukrepov, pri čemer bo nudila oporo.
Program dogodka je bil pripravljen na podlagi analize stanja v regiji. Ta je kot najbolj pereče teme izpostavila brezposelnost mladih, stanovanjsko problematiko ter splošno organiziranost mladih. Katarina Nučič, direktorica Mladinskega centra Trbovlje, je izrazila svoja pričakovanja takole: “Slišati želimo vse strani, sprejeti sklepe s področja organiziranja mladih in organizacijske politike.”
Razprava se je najprej dotaknila tematike brezposelnosti mladih. URSM je poudaril, da si želijo enakopravnega pristopa vseh na trg dela, trenutni ukrepi namreč niso horizontalno usklajeni (v Sloveniji imamo velik odstotek visoko izobraženih profilov, za posamezne poklice pa manjko kadra). Želijo si smiselno povezovati področje. Kot primer povezovanja je bil izpostavljen prihajajoči razpis za krepitev aktivnega državljanstva. Izpostavljen je bil tudi ukrep Jamstvo za mlade. Marko Pavlovič, direktor Mladinskega centra Zagorje ob Savi je poudaril, da mladinski centri in občine ne morejo nastopati v funkciji kreiranja delovnih mest, lahko pa vzpodbujajo podjetnost mladih, nudijo oporno okolje za krepitev kompetenc ter dajejo prvo delovno izkušnjo. V zasavski regiji so kot uspešni prepoznani zaposlitvenih klubi, program Podjetno v svet podjetništva, podjetniški krožki… Kot primer dobre prakse je bila izpostavljen tudi razvojni program 2020+ občine Hrastnik, ki stremi k odpiranju novih delovnih mest v občini (krepitev samozaposlovanja, subvencije).
V regiji je zaznati, da ni profilov, ki jih podjetja potrebujejo. Izobrazbena struktura prebivalstva torej ni usklajena s podjetniško sliko regije. To dejstvo se trenutno odraža kot trend odseljevanja, kar se kaže v nižji razvitosti regije. Kot možne rešitve in opora se kažejo priprava analize potreb gospodarstva, vključevanje izobraževalnih ustanov v izobraževanje potrebnih kadrov (nacionalna poklicna kvalifikacija), ustanovitev sklada za financiranje manjših mladinskih pobud, vključevanje v aktivnosti Regionalnega stičišča NVO – MREST, izvajanje podjetniških krožkov, prilagajanje trgov (hitre prekvalifikacije), štipendijske sheme, mreženje regije.
Ugotovljeno je bilo, da je mladinski sektor prav tako aktiven kot zaposlovalec v regiji. Na podlagi debate so bili izoblikovani naslednji sklepi/zaveze/koraki:
– URSM preveri možnost izobraževanja steklarjev (potreba v regiji).
– Poišče se načine za zagotavljanje sredstev za pobude mladih.
– Preveri se možnost prekvalifikacij, ki bi jih lahko izvajali v mladinskih centrih (le ti namreč znanje za izvajanje imajo, prav tako razvito podporno okolje).
– Preveri se možnost uvajanja mentorskih shem.
Kot že omenjeno je v regiji prisotno odseljevanje, sicer pa je stanovanj dovolj. Veliko mladih živi doma (oziroma v hišah svojih staršev, ki jih pregradijo, predelajo v več stanovanj). Mladi zaradi slabe zaposlitvene slike nimajo možnosti najema kredita ali finančnega ozadja za gradnjo, a je vsekakor njihova želja, da se osamosvojijo. V slovenski miselnosti namreč lastno stanovanje še vedno pomeni samostojnost in vstop v odraslost. Občine poročajo, da so mladi posebej izpostavljeni in dodatno točkovani v razpisih za neprofitna stanovanja. Kot primer dobre prakse je zazna projekt Mladinskega centra Trbovlje Gremo mi na svoje, ki je bil v zaključni fazi petkovega dogodka definiran tudi kot ukrep, ki se lahko diseminira na druge občine ter ponovno izvede tudi v Trbovljah. Hkrati se predlaga tudi spremljanje razpisov Ministrstva za okolje in prostor ter spremljanje aktivnosti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
Mladinska organiziranost v regiji je na visokem nivoju, a kljub temu na občinah zaznavanjo manjko vključevanja mladih v odločevalske procese in strukturiran dialog. Pogovor je tako tekel v smeri iskanja razlogov za to razhajanje. Prisotni so se strinjali, da mladi zaradi visoke stopnje organiziranosti mladinskega polja ter posledične zastopanosti mladih preko organiziranih oblik ne čutijo potrebe po lastnem vključevanju. Posebni sklepi na tem področju niso bili sprejeti, izpostavljena je bila želja po vključenosti v regijske razvojne sklade.
