Teče že drugo leto konzorcijskega projekta DD – dostojno delo, ki ga z evropskim sofinanciranjem (ESS+) soustvarjamo Zavod Nefiks, Socialna akademija, Zavod Pravni in informacijski center Maribor, Inštitut za mladinsko politiko ter Mladinska mreža MaMa. Na državnem posvetu projekta, ki je že drugo leto zapored potekal v Mladinskem centru Vič, smo potegnili črto pod storjeno, predstavili dosedanje dobre prakse mladinskega dela, ki nastajajo v okviru pilotnih projektov »Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih«, ter skupaj iskali odgovore mladinskega sektorja na izzive prekarnosti.
Naslov letošnjega posveta je bil pomenljiv: »Pravice niso pravljice – Vloga mladinskega dela pri naslavljanju prekarnosti mladih«. Združil je več kot 50 udeležencev in udeleženk – mladinskih delavcev_k, vodij projektov, predstavnikov_c javnih institucij in mladih. Njegov namen je bil odprt dialog o tem, kako se lahko mladinsko delo aktivno vključuje v boj proti vse bolj razširjeni prekarnosti med mladimi in kako lahko čim bolj učinkovito pomaga pri blaženju njenih posledic.
Kaj o dosedanjem poteku projekta pravijo številke? Od začetka izvajanja je bilo v 11 usposabljanj vključenih več kot 150 mladinskih delavcev_k, ki jih projekt podpira tudi z različnimi oblikami svetovanja. Izvedli smo kampanjo socialnega marketinga »Pravice niso pravljice«, dva nacionalna posveta, organizirali supervizije za mladinske delavce_ke in različne delavnice. S tem je projekt oblikoval pomembne temelje za izboljšanje položaja mladih na trgu dela, pa tudi za povečanje kompetenc v sektorju samem za ukvarjanje s problematiko prekarnosti mladih. Pilotni projekti po državi so samo v letu 2024 skupaj dosegli skoraj 1.500 mladih.
Predstavili dobre prakse mladinskega dela
Dogodek je bil tudi priložnost za predstavitev dobrih praks mladinskega dela pri naslavljanju prekarnosti, ki so nastale v okviru pilotnih projektov “Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih” in ki so bile predstavljene na tržnici dobrih praks. Izstopajoče prakse v treh različnih kategorijah, prijavljene na natečaj v sklopu projekta DD – dostojno delo so avtorji predstavili na posvetu, objavljene pa bodo tudi v zborniku, ki bo izšel v letu 2026. Kdo so bili torej dobitniki nazivov »najboljša praksa«?
- Informiranje: natečaj za dizajn na majici na temo prekarnega dela, Zavod Mladinski center Kotlovnica Kamnik
- Usposabljanje: priročnik Sindikalne vsebine z metodami mladinskega dela, Mladinski svet Slovenije, Sindikat Mladi plus, Zavod Bob, MC BIT
- Drugo: Lovci na prekarnost, Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice
Okrogla miza: »Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih«
Poleg prikaza dobrih praks mladinskega dela, ki so nastale v okviru pilotnih projektov, so lahko udeleženci prisluhnili okrogli mizi »Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih«, na kateri so sodelovali mag. Tina Kosi, direktorica Urada RS za mladino, Darjan Jurinčič, Center za mlade Koper (Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper), Mojca Fajdiga, Zavod Bob, dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica E-študentskega servisa, Jana Rožac z Zavoda RS za zaposlovanje ter Primož Gramc in Črt Luka Širca, udeleženca usposabljanja v okviru pilotnega projekta “Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih” v organizaciji ZPTM Brežice in Socialne akademije.
Sogovornice in sogovorniki so razpravljali o izzivih prekarnosti, učinkovitosti pilotnih projektov ter vlogi mladinskega dela kot ključnega dejavnika pri opolnomočenju mladih za dostojno vključevanje na trg dela. Poseben poudarek je bil namenjen tudi glasovom mladih, ki so v okviru projektov pridobili konkretna znanja, veščine in zavedanje o svojih delavskih pravicah, sogovorniki pa so se dotaknili tudi problemov prekarnosti v mladinskem sektorju samem.
Dr. Vesna Miloševič Zupančič, e-Študentski Servis: “V mladinskem delu je bistveno več prekarnega dela kot v gospodarstvu. Hvala mladinskim delavkam in delavcem, ki vztrajate kljub negotovosti svojega položaja. Želimo, da veste, kako vredno delo opravljate.”
Pripravljeni za prihodnost!
Sledilo je predavanje dr. Sabine Žnidaršič, ki je izpostavila številne negotovosti sodobnega trga dela. Ta se še nikoli ni spreminjal tako hitro kot danes, delovno življenje pa kroji zlasti vse hitrejši tehnološki razvoj, pojav novih poklicev in zamiranje starih, pa tudi demografski premiki v družbi. Mladinsko delo bo moralo tem premikom slediti.
Predavanje je bilo dobra iztočnica za delavnico »Pripravljeni na prihodnost!«, v okviru katere so udeleženci v manjših skupinah razpravljali o tem, kako naj se mladinsko delo odziva na prihodnje trende – od umetne inteligence, trajnosti, do vključevanja ranljivih skupin. Delavnica se je zaključila z oblikovanjem ključnih sporočil za prihodnost mladinskega dela, ki bodo služila kot izhodišče za nadaljnje strateške usmeritve. Te so organizatorji in udeleženci naslovili tudi na lokalne in državne odločevalce.
Mladinski sektor bo tudi v prihodnosti ostal ključni nosilec podpore mladim pri soočanju s sodobnimi izzivi – od digitalizacije in umetne inteligence do negotovih oblik dela in duševnega zdravja. Da bomo to vlogo lahko še naprej opravljali kakovostno, potrebujemo sistemsko podporo in priznanje mladinskega dela kot pomembnega družbenega dejavnika. Objavljamo skupne sklepe udeležencev posveta po posameznih področjih.
- Digitalizacija: orodje, ne cilj
Digitalizacija ni več prihodnost – je sedanjost. Mladinsko delo mora ostati človeško in se hkrati tehnološko razvijati. Ključno je, da se digitalna pismenost nadgradi z mehkimi veščinami, ki jih mladinski delavci že razvijamo. UI in druga orodja lahko podpirajo, ne nadomeščajo človeške bližine.
Kaj potrebujemo od odločevalcev?
- Vključevanje mladinskega sektorja v digitalne strategije.
- Podporo za razvoj digitalnih kompetenc mladinskih delavcev.
- Zagotavljanje infrastrukture in orodji, ki omogočajo kakovostno digitalno mladinsko delo.
2. Mladinski_e delavci_ke
Mladinski_e delavci_ke so ključni_e nosilci_ke podpore mladim, a se pri svojem delu pogosto soočajo z nestalnimi zaposlitvami, nizko finančno varnostjo in pomanjkanjem dolgoročnih zaposlitvenih perspektiv. Sektor zaznamujejo visoka fluktuacija kadra, prekarni pogoji dela in posledično zmanjšana stabilnost. Če želimo zagotoviti kakovostno in trajno podporo mladim, je nujno izboljšati tudi delovne pogoje tistih, ki to podporo izvajajo.
Kaj potrebujemo od odločevalcev?
- Stabilno, sistemsko financiranje na državni in lokalni ravni.
- Pogoje za dostojno delo – dostojno plačilo, redne zaposlitve za nedoločen čas in dolgoročni razvoj kadrov.
- Mentorski programi za prenos znanja na nove generacije mladinskih delavcev.
3. Podjetnost mladih: manj birokracije, več spodbude
Mladi potrebujejo okolje, kjer je podjetništvo razumljivo, dostopno in povezano z njihovimi interesi. Mladinski sektor je vmesnik med mladimi in realnim svetom dela – prevaja, razlaga, opolnomoča.
Kaj potrebujemo od odločevalcev?
- Razvoj podpornih programov za podjetništvo mladih.
- Poenostavitev postopkov za mlade podjetnike in financiranje praktičnih izobraževalnih vsebin s področja podjetništva.
- Prepoznavanje vloge mladinskega dela pri razvoju podjetnosti.
4. Duševno zdravje in participacija
Mladi so pogosto prestrašeni in negotovi glede prihodnosti. Doživljajo stiske in izgubo zaupanja v lastno moč. Mladinsko delo jim nudi varen prostor, kjer jih nekdo sliši in podpre.
Kaj potrebujemo od odločevalcev?
- Financiranje podpornih programov na področju duševnega zdravja.
- Vključitev mladinskega sektorja v lokalne in nacionalne strategije na področju duševnega zdravja.
- Vzpostavitev sistemskega sodelovanja z institucijami s področja zdravstva, sociale in izobraževanja.
5. Mladinsko delo za pravično družbo
Mladinski sektor sistematično vključuje ranljive skupine in ustvarja prostor za dostojno delo in socialno pravičnost. To je edinstvena družbena vrednost, ki jo je treba negovati.
Kaj potrebujemo od odločevalcev?
- Več medsektorskega sodelovanja pri vključevanju mladih z manj priložnostmi.
- Upoštevanje izkušenj mladinskega sektorja pri oblikovanju politik za vključevanje mladih z manj priložnostmi.
- Krepitev metod neformalnega izobraževanja v drugih sektorjih.
6. Nova generacija, nova pravila
Generacija Z želi več svobode in fleksibilnosti, a pogosto ne razume pasti prekarnega dela. Mladinsko delo mora igrati ključno vlogo pri opismenjevanju mladih glede trga dela, pravic in odgovornosti.
Kaj potrebujemo od odločevalcev?
- Pravna ureditev zaposlitve za nove oblike dela, ki zagotavljajo temeljno socialno varnost.
- Financiranje programov za ozaveščanje mladih o delavskih pravicah.
- Prepoznavnost in priznanje mladinskega dela
Mladinsko delo mora biti jasno prepoznano kot pomembna javna storitev podpore mladim.Kljub ključni vlogi pri opolnomočenju mladih ostaja mladinski sektor pogosto spregledan v političnih in sistemskih okvirih. Potrebujemo večje priznanje v strateških dokumentih, večjo prepoznavnost v širši javnosti in redno vključevanje mladinskega sektorja v procese oblikovanja politik za mlade ter redno financiranje.
Kaj potrebujemo od odločevalcev?
- Vključitev mladinskega dela v ključne razvojne in sektorske strategije (zlasti na področjih trga dela, izobraževanja, sociale in duševnega zdravja).
- Redno in strukturirano vključevanje predstavnikov mladinskega sektorja v procese odločanja in oblikovanja politik za mlade na lokalni in nacionalni ravni.
- Vzpostavitev sistema nacionalnega priznanja in potrjevanja kompetenc, pridobljenih z mladinskim delom (tako za mlade kot mladinske delavce_ke).
- Podpora raziskavam in zbiranju podatkov o učinkih mladinskega dela na mlade in skupnosti – za krepitev argumentov in utemeljeno zagovorništvo.
Posvet je bil še en korak k skupnemu cilju sektorja, da dostojno delo za mlade ne ostane zgolj prazna fraza, temveč postane standard – tudi v sektorju samem.
