Mladinski sektor Slovenije se je že v začetku pojava epidemije odzval na povabilo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport/Urada RS za mladino in se javil občinskim štabom civilne zaščite in tako prispeval k temu, da bi se v novih okoliščinah življenja številnih prizadetih posameznikov in družin ter ranljivih skupin lažje prilagodila novi situaciji. V naslednji fazi pa so bili na uradu priča izjemnemu porastu v prizadevanjih, ki so čez noč vzpostavile številne nove oblike aktivnosti, predvsem s fokusom na pomoči mladim, ki so se znašli zaprti med štirimi stenami.
Zveza tabornikov Slovenije, Skavtinje in skavti, pa MC Velenje, ki je pravkar prejel priznanje Jabolko navdiha iz rok Predsednika Republike Boruta Pahorja, so samo nekateri izmed primerov dobrih praks mladinskih organizacij v Sloveniji, ki so v zelo kratkem času uspele prilagoditi svoje dejavnosti novim razmeram in se ponovno kot mladi aktivni državljani izkazati s svojim socialnim čutom, solidarnostjo in iznajdljivostjo. Izpostavi se lahko tudi nekatere mladinske hostle, ki so ponudili svoje prostore medicinskemu osebju in/ali civilni zaščiti.
V sklopu izvajanja dejavnosti pa tokrat ni šlo zgolj za prostovoljstvo, pomoč starejšim na domu, varstvo otrok, šivanje mask in podobno. Skoraj vsak dan so lahko na portalu www.mlad.si spremljali kakšne nove oblike pomoči: učna pomoč na daljavo osnovnošolcem in dijakom, pomoč mladim v stiskah, vzpostavitev virtualnih mladinskih centrov, nove oblike družabnih iger, brezplačno učenje tujih jezikov preko spleta, dogodki na družbenih omrežjih (koncerti, branja, risanje stripov na daljavo, pogovori z mladinskimi delavci), izvajanje številnih športnih aktivnosti preko spleta, zaposlitveni in karierni svetovalni tečaji, vzpostavitve novih portalov in številne druge aktivnosti, ki so mladim v marsičem olajšale čas #ostanimodoma ter jim hkrati ponudile možne oblike aktivnega preživljanja časa v zaprtih prostorih.
Na Uradu RS za mladino so v začetku aprila pripravili tudi spletni vprašalnik o aktivnostih v mladinskem sektorju v času epidemije, ki je pokazal, da se je kar 31,4% anketiranih na razmere prilagodilo že pred uradno razglasitvijo epidemije in restriktivnih ukrepov, ki so ji sledili. Kar 61,% organizacij pa je svoje delovanje prilagodilo v prvem tednu po razglasitvi epidemije.
Prav tako so na Uradu RS za mladino področje digitalnega mladinskega dela, ki so ga sicer med prioritetna področja delovanja uvrstili že v letu 2017 na Nacionalnem posvetu mladinskega sektorja v Mariboru, lahko v času epidemije prvič spremljali v praksi in v tako velikem številu primerov po vsej Sloveniji. “Digitalno mladinsko delo je v zadnjem mesecu dni dobilo ne le novo dimenzijo, ampak tudi potrditev, da je razvijanje tovrstnih aktivnosti izjemnega pomena tudi v časih, ko ne gre za izjemne okoliščine,” je o tem pojavu poudaril tudi Tin Kampl, direktor Urada RS za mladino.
Vir in foto: Urad RS za mladino
