Mreža MaMa objavlja prispevek ekipe Junakov zaposlovanja, ki spremlja odgovore na zastavljena vprašanja mladih na Dialogu z državljani. Takrat so se mladi pogovarjali s predsednikom Evropske komisije Jean-Claude Junckerjem, predsednikom Vlade RS, dr. Mirom Cerarjem in evropsko komisarko Violeto Bulc. Tu je njihov prispevek.
Junaki zaposlovanja se zavedamo pomembnosti aktivne participacije, v okviru katere smo se 2.3.2017 udeležili Dialoga z državljani, kjer so se mladi v Festivalni dvorani v Ljubljani pogovarjali s predsednikom Evropske komisije Jean-Claude Junckerjem, predsednikom Vlade RS, dr. Mirom Cerarjem in evropsko komisarko Violeto Bulc.
Junaki zaposlovanja – Vrnimo si prihodnost!
Junaki zaposlovanja smo sledili debati in se usmerjali predvsem v teme kot so zaposlovanje, zaposljivosti, priznavanje kompetenc, vključevanje mladih, izobraževanje, itd. Glede na to, da se je dogodek končal preden smo uspeli prejeti odgovore na zastavljena vprašanja, tudi tista, ki smo jih organizatorjem poslali ob prijavi, smo zdaj sledili njihovemu toku obveščanja glede odgovorov. Organizatorji jih dnevno objavljajo na spletni strani dialoga.
Junaki zaposlovanja smo za vas že izbrali nekaj vprašanj in odgovorov. Veliko mladih je namreč goste vprašalo kakšno vlogo pripisujejo strukturiranemu dialogu kot specifičnemu mehanizmu vključevanja mladih v EU, se zanimalo o aktivnem državljanstvu in odnosu govorcev do tega področja, hkrati pa se je velikokrat pojavilo vprašanje o vključevanju mladih z manj priložnostmi in mladih iz revnejšega socialnega okolja. »Na dialogih, kjer so glavne teme povezane z mladimi, se vedno zgodi, da na plano pridejo zelo različna vprašanja, ki jim je zato izjemno težko dati skupni imenovalec in zagotoviti konkretno vključevanje v politike,« pravijo organizatorji, ki pa dodajajo, da so tudi takšnim vprašanjem dali ustrezno težo. »Brezposelnost mladih in vloga mladih v sodobni družbi sta takšni temi. V odgovor na izražene skrbi in predloge smo v Komisiji v zadnjih letih začeli izvajati več ukrepov,« poudarjajo.
Brezposelnost mladih in vloga mladih v sodobni družbi
Pobuda Jamstvo za mlade se zdaj, kot je razvidno v odgovorih, izvaja povsod po EU in že daje prve rezultate. Še vedno je preveč mladih nezaposlenih, med državami so tudi pomembne razlike, zato Evropska komisija z ukrepi nadaljuje in države članice poziva, »da sprejmejo ustrezne reforme in ukrepe, ki bi izboljšali sliko in mladim dali perspektivo.« V pobudo je bilo od januarja 2014 vključenih 14 milijonov mladih Evropejcev, 9 milijonov je dobilo ponudbo, večino za zaposlitev. Dve tretjini vključenih mladih je 2015 prejelo ponudbo za zaposlitev, dodatno izobraževanje, pripravništvo ali vajeništvo. Pobuda za zaposlovanje mladih je več kot 1.4 milijona mladim po Evropi omogočila neposredno podporo. Po treh letih pobude se je stanje mladih na trgu dela izboljšalo, danes je v EU približno 1.5. milijona manj mladih nezaposlenih in 900.000 manj mladih, ki niso vključeni niti v izobraževanje niti v zaposlovanje, deloma tudi po zaslugi Jamstva za mlade. V primerjavi z najvišjimi številkami 2013, ko je bilo v EU skupno 24.4% mladih nezaposlenih, je odstotek v drugem četrtletju 2016 padel 18.9%.
Vključenost v solidarnostne projekte
»Na pobudo mnogih mladih, ki želijo izraziti solidarnost po Evropi, smo vzpostavili evropsko solidarnostno enoto, ki bo omogočila mladim do 30. leta, da se udejstvujejo v solidarnostnih projektih bodisi kot prostovoljci bodisi skozi krajše oblike zaposlitve in tako nabrali dragocene prve izkušnje za vstop na trg dela, obenem pa živeli svojo željo, da pomagajo drugim.« Od decembra 2016, ko so vzpostavili portal, se je za to možnost odločilo že več kot 24.000 mladih Evropejcev. Prvi projekti in napotitve se bodo zgodili že v prvi polovici leta. Cilj je, da bi do leta 2020 v evropski solidarnostni enoti sodelovalo 100.000 mladih. Za primer: najbolj priljubljen program Erasmus je prvo leto omogočil 3.400 študentom študij v tujini, do danes pa je v njem sodelovalo že 9 milijonov ljudi.
Možnost mobilnosti omogočiti večjemu številu mladih
Odzvali so se na pobudo mladih, da bi moral program Erasmus+ možnost mobilnosti omogočiti večjemu številu mladih, še posebej tistim z manj priložnostmi. Erasmus+ ima zato danes že tesnejšo povezavo s trgom dela v primerjavi s predhodniki. Dijakom in študentom omogoča pripravništva, prakse in podjetniško izkušnjo v tujini, s pobudo ErasmusPro pa bodo letos to možnost še razširili z večjim vključevanjem dijakov poklicnega izobraževanja, da bi lahko v tujini opravljali daljša obdobja praks in vajeništev. Tudi v neformalnem izobraževanju je večji poudarek na pridobivanju prvih izkušenj, ki jih bodo mladi lahko izkoristili za lažji vstop na trg dela in sodelovanje v družbenem življenju. Mlade vključujejo v razpravo o Erasmusu+ še naprej: do 17. maja povejte svoje mnenje v javnem spletnem posvetovanju o vmesnem pregledu programa in njegovih usmeritvah po letu 2020.
Večja mobilnost mladih po Evropi
Evropska komisija se, kot pravi, odziva na to tudi tako, da redno prenavlja portal EURES, evropski portal kariernih priložnosti, in omogoča dodatne storitve. Drop’pin@EURES mladim, ki zaključujejo šolanje ali so na začetku karierne poti, omogoča različne priložnosti po Evropi – pripravništva, vajeništva ali možnosti usposabljanja. Mladim med 18 in 35 letom, ki iščejo podporo za prvo zaposlitev v drugi državi članici (ter na Norveškem in Islandiji), je na voljo shema mobilnosti “Tvoja prva zaposlitev EURES”.
Odgovore na vprašanja v okviru Dialoga z državljani bomo Junaki zaposlovanja spremljali še naprej in vas o njih obveščali.
