Intervju z mladinskim delavcem Howardom Williamsonom

V okviru mednarodnega seminarja o zgodovini mladinskih organizacij, je v preteklem tednu Slovenijo obiskal dr. Howard Williamson, priznani mladinski delavec z bogatimi izkušnjami in eden izmed največjih poznavalcev mladinske politike in mladinskega dela v Evropi.  tJeudi eden izmed pomembnih sooblikovalcev koncepta mladinske politike, ki se je oblikoval v  80. letih prejšnjega stoletja in se je razvijal vse do danes. Vabimo vas k branju intervjuja, ki so ga z dolgoletnim mladinskim delavcem dr. Howardom Williamsonom, pripravili na uredništvu portala mlad.si.  

Kakšni so bili vaši začetki na področju mladinskega dela?

Kot najstnik sem v parku veliko igral nogomet in moji prijatelji oziroma sovrstniki v tistem času niso bili dobro izobraženi. Name so vedno gledali kot na bistrega in iznajdljivega dečka iz parka in sčasoma sem postal njihov zagovornik. Spomnim se, da se je takrat oblikoval skupnostni center v parku in tudi naša druščina ga je začela obiskovati. Oblikovali smo neke vrste mladinski klub, jaz sem pomagal pri vodenju centra in tako sem počasi postajal mladinski delavec, ne da bi vedel, da to sploh postajam, že pri svojih 14, 15 letih.

Katere so kompetence, ki jih mora imeti vsak mladinski delavec?

Iz strokovnega vidika menim, da mora imeti vsak mladinski delavec tri ključne kompetence. Prva je teoretično, strokovno znanje o sociologiji in psihologiji mladih. Drugič, poznati morajo osnove mladinske politike, saj je to zelo pomemben kontekst, v katerem mladi odraščajo. Nenazadnje pa potrebujejo sposobnost komunikacije in vzpostavljanja odnosa z mladimi posamezniki, pa tudi znanja o intervencijah in metodoloških pristopih znotraj mladinskega dela. Mladinski delavci morajo biti zagotovo tudi dobri poslušalci, imeti dober smisel za humor, predvsem pa biti zelo potrpežljivi in ne obupati, temveč mladim neprestano nuditi nove priložnosti – a seveda ne brezpogojno.

Kje najdete motivacijo in navdih za delo z mladimi?

Delo z mladimi je vedno zabavno. No, ne vedno, vsaj velika večina pa zagotovo. Na drugi strani pa je velik del mladinskega dela tudi bolečina, veliko je izzivov, včasih tudi žalosti. Vse to se poplača, ko vidiš napredek in razvoj mladih. Seveda pa se to ne zgodi vedno. Mladinsko delo ni vedno zabava, je pa to delo, kot sem omenil, zelo nagrajujoče, ko vidiš napredek mladih. Mislim, da je to moja motivacija.

Katera izkušnja pri delu z mladimi vas je najbolj zaznamovala?

Kot mladinski delavec sem pričel delati že leta 1968, a še vedno se spomnim, ko sem dobil prvo resno službo kot vodja mladinskega centra. Spomnim se punce, ki je bila takrat stara okoli 17 let in je živela v zelo slabih socialnih in družinskih razmerah. Nekega večera, ko sem bil blazno zaposlen z administrativnimi zadevami, je prišla k meni v mladinski center. Potrkala je na moje okno in v tistem trenutku bi ji najraje rekel, naj gre stran, saj imam veliko dela. Ampak tega nisem rekel, odprl sem ji vrata in jo spustil v sobo, ji ponudil pogovor in si rekel: »Nikoli ne morem biti tako zaposlen, da si ne bi mogel vzeti časa za pogovor.« To je bil tisti ključni trenutek zame. Kljub temu pa se danes vse več mladinskih delavcev »skriva« za papirji in to se mi ne zdi prav. Najpomembnejša stvar mladinskega dela je, da mladim stojiš ob strani, takrat ko te potrebujejo. Seveda pa to zahteva veliko predanosti, odpovedovanja in dela izven »plačanega« delovnega časa.

Katere so po vašem mnenju glavne teme mladinske politike danes?

Mladinska politika se vrti okoli izobraževanja, zaposlovanja, trga dela, zdravja, pravičnosti, enakosti med spoloma, socialnega vključevanja, informiranja mladih, participacije in tako naprej. To je najširša definicija mladinske politike kot jo poznamo. Meni se zdi, da se je potrebno bolj kot na individualne negativne aspekte, osredotočati na priložnosti, do katerih bi morali imeti vsi mladi možnost dostopati. Glasba, kultura, šport, izobrazba, spoštovanje, dostojanstvo, dostop do tehnologije. Veliko mladih nima dostopa do teh dobrin, zaradi česar se moramo v vseh državah v EU potruditi, da te mlade posameznike dosežemo in jim ponudimo nove priložnosti. Ne gre toliko za politiko, temveč za to, na kakšen način bomo to politiko pripeljali do tistih, ki so najbolj deprivilegirani.

Kaj se lahko naučimo iz zgodovine delovanja mednarodnih organizacij in njihovega doprinosa k mladinskemu delu danes?

Na podlagi zgodovine lahko spoznamo, kje je danes mladinsko delo v očeh mladih in v kolikšni meri je doprinos mladinskega dela prepoznan v družbi. Primer dobre prakse so skavti, saj imajo tako visoko udeležbo mladih, kot priznanje s strani družbe, zato so se lahko razširili mednarodno in po svetu. Na podlagi tega se lahko naučimo, da ima majhen projekt velikokrat priložnost postati pomembna in univerzalna priložnost za mlade po vsem svetu.

Te dni se v Ljubljani v sklopu seminarjev, ki jih je v zadnjih desetih letih pripravljalo Partnerstvo Sveta Evropein Evropske komisije na področju mladine, odvija zadnji večdnevni mednarodni seminar o zgodovini mladinskih organizacij. Kakšna so vaša pričakovanja?

Sam sem verjetno edinstven primer mladinskega delavca, ki ima teoretično znanje v kombinaciji z izkušnjami raziskovalne prakse in prakse dela z mladimi. Ko pridem na tovrstne dogodke, uživam z vseh treh vidikov – v akademskih debatah, pogovorih o mladinski politiki, seveda pa me zanima tudi kako lahko zgodovina delovanja mladinskih organizacij oblikuje prakso mladinskega dela danes.

Kakšne so vaše napovedi za prihodnost mladinskega dela?

Mislim, da bo področje mladinskega dela vedno »bojno polje«. Če bi bilo področje urejeno, ne bi potrebovali takšnih in drugačnih političnih zagovarjanj njegovih učinkov. Veliko je dvomov o mladinskem delu s strani splošne družbe. Veliko ljudi se sprašuje, če mladinsko delo sploh služi svojemu namenu. Ravno zaradi tega pa se moramo boriti za pravice mladih ljudi, za varen prostor, avtonomijo, in povečati vidnost učinkov mladinskega dela na mlade posameznike.

Vir: portal mlad.si

Aplikacija MaMa

Dogodki, prijava, prevoz in rezervacije... vse na enem mestu!

Author: Urednik MaMa

Deli to objavo!
Mladinska mreža MaMa

Pin It on Pinterest