Na Mreži MaMa smo ob počastitvi dneva Evrope z Nacionalno konferenco strukturiranega dialoga, zaokrožili enoletno izvajanje projekta Koalicija mladih, na kateri smo predstavili rezultate enoletnega dela z mladimi iz cele Slovenije – 60 konkretnih pobud, ki smo jih v letu dni na 12 regijskih posvetih pripravili skupaj z mladimi iz cele Slovenije. V dialog smo zato vključili tudi ključne odločevalce, Roka Primožiča, direktorja Urada Republike Slovenije za mladino (MIZŠ), Jurija Snoja, direktorja Direktorata za trg dela in zaposlovanje (MDDSZ) in Matejo Prešern, vodje Službe za transparentnost, integriteto in politični sistem (MJU). Projekt je finančno podpiral program Erasmus+, Mladi v akciji.
V prvem delu konference je pod vodstvom Andraža Šilerja potekala delavnica o prihodnosti mladih Jaz vs. služba. Interaktivna delavnica je bila namenjena mladim, da ozavestijo pomen mehkih veščin pri zaposlovanju v prihodnosti ter osvetlitvi vloge mladinskega sektorja pri pridobivanju mehkih veščin s poudakom, da je pri delu vedno potrebno izhajati iz tega, kar te res veseli. Drugi del dogodka pa je bil namenjen odločevalcem. Nacionalna konferenca zato predstavlja tudi začetek aktivnega dialoga, ki ga želijo v okviru projekta vzpostaviti z odločevalci ter skupaj z njimi celovito sooblikovati nadaljnji razvoj mladinskega sektorja v Sloveniji.
Med ključnimi ukrepi, ki smo jih na Mreži MaMa in Mladinskem svetu Slovenije izpostavili, so:
– Za delovanje organizacij v mladinskem sektorju moramo začeti postopek za povečanje sredstev na integralnem delu proračuna Republike Slovenije, na 6 milijonov evrov in sicer za izvajanje Nacionalnega programa za mladino in zagotavljanje kvalitete mladinskega dela, na vseh nivojih (lokalno, nacionalno, mednarodno).
– MIZŠ mora v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo pripraviti zakonodajno podlago, ki bo pravno-formalno določila status mladinskih centrov, njihove dejavnosti, ter financiranje (odstotek finančnih sredstev, ki ga mora glede na dejavnosti mladinskega centra zagotoviti občina in drugi relevantni financerji). Med obvezne naloge občin se mora umesti ustrezen sistem financiranja mladinskih centrov, s katerim bo zagotovljeno kvalitetno in nemoteno izvajanje mladinskega dela v lokalnem okolju.
– Priprava dodatnih razpisov s strani MDDSZ (preko ZRSZ) izključno za mladinske organizacije in organizacije za mlade in poenotenje le te teh za zasebne in javne zavode, da se bodo lahko projekte prijavili tudi mladinski centri javni zavodi, ki na posamezne razpise trenutno ne morejo kandidirati ali pa niso upravičeni do vseh sredstev (npr. plačano mentorstvo).
Projekt je financiran s strani Evropske komisije. Vsebina objave odraža izključno stališča avtorja. Nacionalna agencija ter Evropska komisija nista odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih objava vsebuje.
– Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mora v sodelovanju s predstavniki mladinskega sektorja v delovni skupini Jamstva za mlade izvesti revizijo ukrepov sheme Jamstva za mlade, glede na potrebe mladih in v smeri zagotavljanja črpanja sredstev ter prilagoditi ukrepe realnemu stanju.
– Država naj preuči možnosti uvedbe Univerzalnega temeljnega dohodka mladim (med 0 in 26 let), kot nujen ukrep za zagotavljanje dostojnega življenja mladih in odpravljanja prekarnega dela.
“V projektu Koalicija mladih, kot že ime pove, je sodeloval širok krog mladih in mladinskih delavcev na nacionalni in lokalnih ravneh. Ti ukrepi so plod enoletnega intenzivnega dela in usklajevanja. V prvi vrsti želimo z njimi spodbuditi prihodnjo vlado in ji pomagati, da se čim prej loti reševanja problematike mladih in mladinskega sektorja. S tovrstnimi aktivnostmi in povezovanjem mladinskega sektorja bomo nadaljevali tudi v bodoče. Zavedamo se, da smo bili v preteklosti dostikrat zapostavljeni, tudi po naši krivdi. Zato smo sedaj prevzeli pobudo za vzpostavitev dialoga konstruktivnega dialoga s tistimi, ki imajo v rokah škarje in platno,” je ob robu konference izpostavila Maja Hostnik, direktorica Mreže MaMa.
“Mladi smo tisti, ki bomo v prihodnje najbolj občutili posledice danes sprejetih odločitev. Zato je nujno, da smo vključeni v vse faze oblikovanja in sprejemanja javnih politik. Dovolj je tega, da smo mladi prioriteta samo v političnih govorih in na fotografijah. Mladi moramo postati enakovreden partner pri odločanju,” je v uvodnem nagovoru konference izpostavil Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije.
“Odločevalcem bi želela predati pobude, ukrepe in mnenja mladih. Sedaj je tudi na vas odgovornost, da pripomorete k uresničevanju le teh in torej k spremembam v Sloveniji. Mladi imajo predloge, radi participirajo, a zgolj pogovor ni dovolj. Želijo tudi konkretno akcijo, dejanja in spremembe. Torej biti slišani in uslišani,” je ob zaključku konference sporočila odločevalcem Laura Krančan, vodja projektov na Mreži MaMa in vsem trem odločevalcem predala 70 pobud in predlogov.
“Število mladih brezposelnih se je znižalo, število aktivnih mladih se je povečalo na 150.000.” V zadnjih treh letih je bilo za zaposlovanje mladih namenjenih več kot 200 milijonov evrov. Mag. Jurij Snoj, generalni direktor Direktorata za trg dela in zaposlovanje (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) je ob svojem nagovoru izpostavil, da želijo s podaljšanjem razpisov na 24 mesecev, zagotoviti trajnostne oblike zaposlovanja mladih. Snoj je poudaril, da Direktorat dela v sodelovanju z mladimi, vendar se situacija na trgu dela tako hitro spreminja, da je pomembno, da vseskozi prilagajajo in se trudijo zagotoviti hiter prehod iz izobraževanja v zaposlitev, da bo to obdobje čim krajše in se mladi ne bodo ujeli v »past« brezposelnosti. Meni tudi, da morajo na Ministrstvu za delo svoje aktivnosti v nadaljevanju usmeriti v poudarek na kvaliteti zaposlovanja in da se mladi, v kolikor zaključijo fakulteto, tudi zaposlijo na tej stopnji izobrazbe. Po mnenju Snoja moramo biti še naprej usmerjeni k reševanju strukturnih neskladij na trgu dela.
“Podpiram predlog za povečanje sredstev za organizacije v mladinskem sektorju in upam, da si bo za to prizadevala tudi prihodnja Vlada RS. Mladi so tisti, ki morajo odločevalcem v lokalni skupnosti povedati, kaj delajo njihove organizacije.” Rok Primožič, direktor Urada RS za mladino (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport) je optimističen glede doseganja skupnih pobud v prihodnje in verjame, da bomo skupaj dosegli marsikateri cilj. Pri tem računa tudi na pomoč in podporo mladinskega sektorja. Kaj bo Mreža MaMa v prihodnje in kakšni bodi mladinski centri, pa bo potrebno doreči v prihodnosti.
Mladi so mag. Mateji Prešern, vodji službe za transparentnost, integriteto in politični sistem (Ministrstvo za javno upravo) podali predlog, za znižanje volilne pravice na 16 let. Mag Mateja Prešern je na pobudo odgovorila: “Znižanje volilne pravice na 16 let zahteva veliko političnega soglasja. Z vidika zakonodaje bi bilo lažje zagotoviti E-volitve, ki so bile že večkrat predlagane, vendar je zanje potrebno zagotoviti politično soglasje in informacijsko varnost. Zavedati se je potrebno, da E-volitve same po sebi ne zvišajo udeležbe na volitvah.« Mag. Mateja Prešern je izpostavila da trenutno to omogoča le Estonija, kjer se je po zadnjih podatkih za elektronsko glasovanje odločilo 30% volilcev, od tega le 7% mladih, starih do 25 let. Dodala je še, da Ministrstvo za javno upravo mlade k aktivni udeležbi spodbuja tudi v okviru projekta inovativen.si.
AKTIVACIJA TUDI NA DRUŽBENIH OMREŽJIH
Poleg strukturiranega dialoga, želimo na Mreža MaMa mlade ozaveščati tudi preko družbenih omrežij. Zato smo pričeli z ozaveščevalno kampanjo #Delam za nedoločeno rast, ki je nastala prav na pobudo mladih. V kampanji mladi in glasniki projekta na družbenem omrežju Instagram podajajo svoja mnenja in stališča glede dela in odgovarjajo na vprašanje (Za)kaj se mladim splača delat?. Ozaveščevalna kampanja je nastala na podlagi idej in predlogov mladih iz lokalnih okolji, mladinskih centrov in kariernih središč. S kampanjo želimo na Mreža MaMa spodbuditi aktivno vključevanje mladih v družbene procese, participacijo na trgu dela in pridobivanje izkušenj skozi prostovoljno delo ter neformalno izobraževanje.
SPODBUJAMO TUDI MLADE NOVINARJE
Na nacionalni konferenci smo na Mreža MaMa zagnali tudi nov projekt “Nacionalni natečaj za novinarske nagrade” namenjen mladim novinarjem. Z natečajem želijo mlade novinarje spodbuditi h kreativnem pisanju zgodb, ki jih skozi projekte Koalicija mladih, Youth Workers Academy, Social Inclusion in Youth Centers, Western Balkan Window, ReYion in MLADIM ustvarjajo mladinski centri in Mreža MaMa. Vse nadobudne novinarje pozivajo, da svoje prispevke pošljejo na Mrežo MaMa do 30. septembra 2018. Več o natečaju na http://www.mreza-mama.si/vabilo-k-sodelovanju-v-novinarskem-natecaju-2018/.
