PASLET

Participation in sharing, learning and evolving together, krajše PASLET je projekt, ki je financiran iz programa Mladi v akciji, ki je eden izmed ključnih programov, da smo mladi Slovenci, predvsem pa mladinski sektor pogledali »čez planke«, s projektom PASET pa tokrat še čez meje Evrope. Projekt poteka v partnerstvu z organizacijami iz Finske, Bangladeša in Nepala. Njegov namen je predvsem prenos dobri praks iz Evrope v države tretjega sveta. Mreža MaMa s projektom želi prenesti dobre prakse na področju aktivne participacije mladih v civilni družbi in nekonvencionalnih oblik politične participacije mladih. Naš projekt smo začeli s študijskim obiskom v Bangladešu. Državi, ki je precej drugačna od naše realnosti.

Vse od osamosvojitve države od Pakistana (1971), se Ljudska republika Bangladeš še vedno sooča z boji legitimnosti in vzdrževanjem pravne države. Tako se prebivalci države soočajo s kršitvami osnovnih človekovih pravic, ki niso kaznovane s strani policije ali države. Mladi pravijo, da so roke Bangladeških politikov, vojske in Bataljona za hitro ukrepanje preliti s krvjo, kajti politične frakcije spodbujajo nasilna srečanja. In ravno tisti, ki bi jih morali braniti, prežijo na njih. Omejitve svobode govora, izražanja in združevanja se uveljavljajo s strani vodilnega režima. Tako se mnogi novinarji in drugi ljudje, ki jasno in javno povejo lastno mnenje ter so zagovorniki človekovih pravih soočajo z nadlegovanjem , grožnjami in krutim ravnanjem ali pa so celo v zaporu brez pravnomočnega sojenja. Tako smo lahko priča zunaj sodnim usmrtitvam, ki je ena izmed najbolj grozljivih zlorab človekovih pravic. Praksa takšnih pobojev še posebno prizadene najrevnejše in najbolj osiromašene ljudi v družbi. Kar pa je še hujše je dejstvo, da oblast prepreči družinam žrtev, iskanje pravice. Kajti zunaj sodni poboji so orodje, ki ga uporabljajo najvišje inštance države, ki s takim represivnim načinom nadzorujejo svoj teritorij. Zanikanje človekovega dostojanstva je tako postalo del strukture vsakdanjega življenja v Bangladešu.

Bangladeš je nas Evropejce zelo zanimiva južno azijska država, saj ponuja mnogo priložnosti za spoznavanje drugačnih kulturnih in družbenih okvirjev. Ker gre za eno izmed najbolj gosto poseljenih držav na svetu, je ta izkušnja še toliko bolj intenzivna in kaj hitro lahko navkljub načelu, da smo »pripravljeni na vse« doživimo manjši kulturni šok. Za takojšnji občutek zmedenosti poskrbi že vožnja po levi strani, ki je ostanek Angleške kolonialne ureditve, kasneje pa še silovita in »predrzna« vožnja domačinov, ki je pospremljena z veliko mero hupanja. Če divja vožnja ne zadošča, nas prebudi vsaj lokalna hrana, ki je zelo pekoča, sestoji pa predvsem iz riža, raznovrstne zelenjave, piščančjega mesa in rib. Večina prebivalstva veruje v islam, zato nam klici k molitvi, ki jih slišimo iz zvočnikov na minaretu kaj hitro zlezejo pod kožo. Sami verski objekti pa so bolj redki in manj kolosalni kot v muslimanskih državah na Bližnjem vzhodu. Verjetno je z vero povezano tudi dejstvo, da je tamkajšnja družba v naših očeh še zelo hierarhično in patriarhalno urejena, tako v družinskem kot v širšem socialnem okolju, kjer starejši govorijo in mlajši »skrbno« poslušajo.

Kot država »razvijajočega« sveta se spopada s problemi, ki so značilni za tovrstne družbe: kršitve človekovih pravic, slabo delujoč politični sistem, slabe bivanjske razmere, visoke stopnja družbene segregacije, idr. Kot smo spoznali med našim obiskom se tamkajšnji prebivalci borijo za pravice in dobrine, ki so nam v »razvitem« svetu popolnoma samoumevne. Kljub temu pa ohranjajo pozitiven odnos do življenja in glede na naše vtise spadajo med najbolj gostoljubne narode, ki smo jih do sedaj spoznali.

Mladi v Bangladešu se dnevno soočajo z večimi problemi. V tej revni državi je kvaliteten študij možnost za priviligirane. 40 privatnih univerz (v primerjavi s 15-imi državnimi) je veliko bolj priznanih in kvalitetnih, a so za tamkajšne zelo drage in zaradi tega nedostopne veliki večini mladih. Študij je zaradi tega redka dobrina in privilegij redkih. Mladi se soočajo tudi s problemom kulture patriarhije, kjer zaradi stroge hierahije starejši na vseh stopnjah družbe prevladujejo in mladi težko pridejo v ospredje. Ne obstajajo tudi omembe vredna mladinska gibanja ali mladinski deli političnih strank. Bangladeš pa ima vseeno močno in pomembno zgodovino študentskih gibanj. Vse večje spremembe, vključno z revolucijo leta 1971, so se zgodile z močnimi študentskimi gibanji in upori. Navkljub temu, pa se mladi, še posebej tisti, ki smo jih srečali mi, dnevno borijo za spremembe, za osnovne človekove pravice, ki so dnevno hudo kršene v Bangladešu in se zavedajo, da navkljub slabim razmerah, so gonilo sprememb in napredka.

Članek so pripravili: Janez Lipec, Nastja Bevc, Matej Radinja in Maja Drobne

Aplikacija MaMa

Dogodki, prijava, prevoz in rezervacije... vse na enem mestu!

Author: Urednik MaMa

Deli to objavo!


Pin It on Pinterest

Mladinska mreža MaMa