V okviru projekta MLADIM poteka izobraževanje s področja krepljenje socialnih veščin mladih, ki so namenjene predvsem razvijanju pozitivne (telesne) samopodobe, kot pomembnega elementa osebnega samovrednotenja in posledično komuniciranja z okolico. Mlade spodbujamo, da ozavestijo, prepoznajo in razvijejo boljšo (telesno) samopodobo, ki bo imela pozitivne učinke tudi na njihovo iskanje zaposlitvenih možnosti in priložnosti. Prvo usposabljanje je potekalo v soboto, 21.10.2017, v Mladinskem centru v Idriji, namenjeno pa je bilo mladim brezposelnim, ki svoje priložnosti šele iščejo na trgu dela.
V okviru enodnevne delavnice smo iskali odgovor na vprašanja:
- Kaj je telesna samopodoba?
- Zakaj je pomembno, da se v svoji koži (telesu) počutimo dobro iz zadovoljno?
- Zakaj diete ne delujejo?
- O negativnem vplivu medijev in lepotne industrije na našo samozavest in samopodobo?
- Kaj je kompleks »čarobnega« ogledala?
- Kaj je zdrava skrb za telo?
Pri tem smo zasledovali naslednje cilje:
- Razviti kritičen odnos do medijsko vsiljenih nerealnih in nezdravih lepotnih idealov (prepoznati pasti).
- Izboljšati in utrditi pozitivno telesno samopodobo (spremeniti pogled).
- Dvigovati zavest o edinstvenosti, neponovljivosti in originalnosti slehernega posameznika (vzdrževati odnos s samim seboj).
- Ozavestiti razliko med zdravo skrbjo za telo in vitalnost ter obsedenostjo s telesnim videzom.
Metode dela so vključevale interaktivno seznanjanje s tematiko (spoznavanje pričevanj mladih/deljenje izkušenj/analiza različnih strokovnih in medijskih vsebin), delo v skupinah, metode neformalnega učenja (vzpodbujanje participativnosti in samoiniciativnosti udeležencev, izkustveno učenje), izdelava produktov (plakati, afirmacijske kartice, vision board z jasnimi cilji), uporaba metode “Comfort Zone Crusher”.
Dr. Lucija Čevnik, izvajalka delavnice: »Ekipa mladih je bila izredno motivirana za delo. Skupaj smo iskali rešitve izboljšanja telesne samopodobe, izpostavili smo, zakaj je pomembno krepiti svojo samozavest in samopodobo v odnosu do sebe in drugih ter kako nam lahko pozitivno samovrednotenje pozitivno pomaga pri iskanju zaposlitve. Pri delavnicah gre predvsem za ozaveščanje določenih vidikov, s katerimi se vsakodnevno srečujemo, pa nanje sploh nismo pozorni ali pa jih vidimo pristransko. Velik problem so lepotni ideali, katerim sledimo, pa v bistvo to sploh niso realne podobe in tako smo znova in znova nezadovoljni sami s seboj. Pomembno je mladim prikazati realno sliko, kar je osnova, da se sprejmejo takšne kot so. Brez slabe vesti, dvomov in zavračanja.«
Mia, udeleženka: »V okviru delavnice sem izvedela precej novega o telesni samopodobi. O načinih, kako jo izboljšati, biti bolj samozavesten in neodvisen od mnenj drugih. Izvedela sem tudi precej tega, kako mediji slabo vplivajo na našo samopodobo. Zelo se mi je zdela zanimiva izdelava »vision boarda«, kjer sem se dejansko ukvarjala s svojo prihodnostjo. Kaj si sploh želim? Kam bi rada šla in kje se vidim čez 10 let. Upam, da se mi uresniči kar največ ciljev.«
Glavna namena projekta MLADIM sta okrepitev mladinskega sektorja in nudenje zaposlitve brezposelnim mladim. Po končanem projektu bodo vključeni mladinski centri zaposlili 32 na novo usposobljenih mladinskih delavcev/informatorjev, prav tako pa bodo aktualni mladinski delavci pridobili nove kompetence ter orodja za delo z mladim.
NE POZABI – Projekt MLADIM ponuja kar 10 različnih tematskih modulov, v okviru katerih Mreža MaMa organizira številne delavnice oziroma usposabljanja, za vsak modul pa je izdelan tudi pripadajoč delovni zvezek. Tematski moduli: osnove mladinskega dela, vrednotenje mladinskega dela, evalvacija mladinskega dela, projektni menedžment, mednarodno mladinsko delo, odnosi z javnostmi in komuniciranje, medvrstniško informiranje mladih, mladinski delavec kot mentor in inštruktor, vzgoja za državljanstvo in socialno vključevanje ter socialne veščine med.
Mreža MaMa je leta 2016 s projektom MLADIM uspešno kandidirala na javnem razpisu za »Spodbujanje aktivnega državljanstva mladih za večjo zaposljivost 2016-2018,« ki ga je objavilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino, in ki je delno financiran iz Evropskega socialnega sklada.
