V sklopu festivala Parada ponosa 2017 je v četrtek, 15.6.2017, v Hiši EU potekal dialog med odločevalci na področju mladinske politike in mladinskega dela ter mladimi LGBTIQ+osebami med 16. In 30. letom starosti, ki se ga je udeležila tudi Mreža MaMa.
Dialog z naslovom Tukaj smo! Skupaj delujemo, je potekal v okviru projekta procesa strukturiranega dialoga, ki ga Društvo Parada ponosa izvaja s pomočjo podpore Erasmus+ Mladi v akciji.
Srečanje mladih LGBTIQ+ in odločevalcev v polju mladinske politike in mladinskega dela je v uvodnem delu pozdravil tudi direktor Urada RS za mladino, Rok Primožič, ki je poudaril, da Slovenija še nima vzpostavljene strategije na področju LGBTIQ+ mladih, zato je prav, da mladi artikulirajo svoje zahteve in podajo predloge za sistemske spremembe.
Dialog Tukaj smo! Skupaj delujemo.
Dialog je predstavljal pomemben trenutek prizadevanj, da bi ustrezni deležniki v Sloveniji prepoznali LGBTIQ+ mlade, kot del populacije mladih, ki v Sloveniji pogosto živi prekerno in marginalizirano življenje. Potrebe mladih LGBTIQ+ oseb so žal prevečkrat spregledane tudi v mladinskem polju, tako s strani odločevalcev/odločevalk, kot drugih deležnikov v mladinskem sektorju, ki prihajajo v stik z LGBTIQ+ mladimi in zaradi pomanjkanja informacij in znanja pogosto ne znajo oziroma nimajo ustreznih prilagojenih aktivnosti , ki bi delovale kot varen prostor za LGBTIQ+ mlade.
Organizatorji so na srečanju predstavili izsledke iz raziskave diskriminacije in nasilja na podlagi spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete nad mladimi v Sloveniji, ki jo je društvo Parada ponosa izvedlo s pomočjo več kot 490 mladih starimi med 16 in 30 let.
Analiza ankete je pokazala, da so mladi najbolj sprejeti med prijatelji (83% se jih počuti sprejete), sorojenci (66% se jih počuti sprejete) in sošolci (62% se jih počuti sprejete). Manj kot polovica se jih počuti sprejete pri šolskih delavcih (48%). Najslabše se LBTIQ+ mladi počutijo na ulici in v barih (24% mladih se počuti sprejete) ter v verskih skupnostih (sprejete se počuti le 19% mladih).
Zaskrbljujoči podatek analize raziskave je pokazal, da se je že 39% mladih LGBTIQ+ oseb srečalo z različnimi oblikami nasilja zaradi spolne identitete in spolne usmerjenosti.
Vse mlade LGBTIQ+ osebe, ki bi še vedno želele sodelovati v anketi, vabijo, da to naredijo na povezavi, saj ostaja anketa odprta do druge polovice leta.
V drugem delu so mladi v skupinah z odločevalci pogovarjali o predlogih in možnih rešitvah. Področja, ki so jih mladi zavzeli so IZOBRAŽEVANJE in ŠOLSTVO, ZDRAVSTVO, SOCIALA in PODPORNE MREŽE, POMOČ V PRIMERU STISKE V DRUŽINI, ZAKONODAJA, MEDIJI in MLADINSKI SEKTOR. Predlogi, ki so jih LGBTIQ+ mladi v sodelovanju s nevladnimi LGBTIQ+ organizacijami pripravili za mladinski sektor so bili naslednji:
Več programov in aktivnosti za LGBTIQ+ mlade.
V obstoječe in nove razpise in priložnosti za financiranje mladinskih programov in mladinskih organizacij ter organizacij za mlade se prednostno vključi tudi LGBTIQ+ mlade kot ranljivo skupino, katere potrebe je potrebno naslavljati.
Nujno zagotoviti ustrezne varne prostore za LGBTIQ+ (mlade osebe), dober primer je Mladinski center za LGBTIQ+ mlade, Varna hiša za LGBTIQ+ mlade in podobno.
LGBTIQ+ kultura in kulturni projekti naj bodo prepoznavni kot pomemben mehanizem podpore LGBTIQ+ mladim v odnosu do družbene sprejetosti in lastnega sprejemanja ter razkritja. Temu primerno jo je treba prednostno podpreti.
Uvajanje posebnih ukrepov za področje zdravja LGBTIQ+ mladih je nujno.
LGBTIQ+ tematike je treba vključiti v učne načrte in njihovo izvedbo zagotavljati v osnovnih in srednjih šolah ter tako odpraviti dolgoletni manko na področju izobraževanja mladih.
Strokovne delavce na šolah in CSD-jih je treba usposobiti za naslavljanje homofobnega in transfobnega medvrstniškega nasilja ter drugih LGBTIQ+ tematik.
Dogodek je z naslednjimi besedami povzela in zaključila predsednica Društva Parada ponosa, Simona Muršec: “Današnje srečanje z odločevalci, je na nek način sredina oziroma vrhunec tega projekta. Videli smo, katera področja so za mlade še posebej problematična, kje se mladi ne počutijo varne, diskriminirane in so izpostavljeni pritiskom ulice in drugih prostorov in kje morajo mladi, da bi se izognili nasilju prikriti svojo identiteto in usmerjenost. Za zdaj se je pa pokazalo, da so določena področja še posebej problematična s tega vidika, kje se mladi ne počutijo varno, diskriminirano in izpostavljeno. Upamo, da bo današnje srečanje in predlogi mladih, prineslo pozitivne korake za prihodnost. Današnje srečanje je namenjeno dialogu z deležniki, da pogledamo, kje bi lahko spremembe dosegli relativno hitro in katera področja zahtevajo daljša pot in medsebojno pomoč in sodelovanje. Seveda pa namigujem tudi na področja, ki niso le mladinski sektor, temveč področja izobraževalne institucije, zdravstvo, področje socialnega varstva.˝
*Kratica LGBTIQ+ predstavlja lezbijke, geje, biseksualne, transspolne in interseksualne osebe, kvir/queer osebe in ostale nenormativne spolne in seksualne identitete (spolne identiete, ki so različne od spola, pripisanega ob rojstvu; ne-heteroseksualne identiete).
