8. regijski dogodek v Kopru
V Kopru je potekal osmi v nizu dvanajstih regijskih dogodkov, ki jih na pobudo Urada Republike Slovenije za mladino organizira Mladinski svet Slovenije v sodelovanju z Mladinsko mrežo MaMa in zavodom Movit. Soorganizator tokratnega obiska je bil tudi društvo PiNA. V prvem delu posveta so se predstavljali mladi s primeri dobrih mladinskih praks znotraj regije. V drugem delu pa so s pomočjo strukturiranega dialoga izpostavili temo študijskih praks in izobraževanja.
Strukturirani dialog
Častni gostje so bili: dr. Dejan Hozjan, prorektor Univerze na Primorskem in dr.Sabina Koleša, generalna direktorica Direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Greta Metka Barbo Škerbinc namestnica generalne direktorice ZRSZ, Nevenka Bandelj iz ZRSZ, direktorica OS Koper.
Greta Metka Barbo Škerbinc iz ZRSZ je začela s podatkom, da je bila v septembru 2015 brezposelnih mladih cca 22.000. “Situacija na trgu dela se izboljšuje,” je poudarila in dodala, da je na to moč računati tudi v prihodnje, glede na aktivnosti, ki se izvajajo na tem področju. “ZRSZ se ukvarja tudi z opolnomočenjem mladih, orientiranjem mladih, z vlogo posrednika med delodajalci in mladimi, itd.“, kot pravi Greta Metka Barbo Škerbinc in ne samo z evidentiranjem brezposelnih.
“Veseli bi bili, če bi lahko vsakemu mlademu ponudili pravo zaposlitev zanj.”
Dr. Sabina Koleša je povedala, da so “ustvarjalnost, inovativnost, samoiniciativnost, sposobnost reševanja problemov, ciljna naravnanost, itd.,” tiste kompetence, ki jih od mladih pričakujejo podjetja, ki iščejo novo delovno silo. In te kompetence so izrednega pomena pri mladih, saj raziskave kažejo, da jih preko formalnega načina izobraževanje, ne prejemajo v dovolj veliki meri. dr. Dejan Hozjan, prorektor Univerze na Primorskem je povedal, da v okviru kariernega centra svetujejo študentom, kako po šoli. Kako se informirati, iskati, predstaviti, itd. Nevenka Bandelj iz ZRSZ, direktorica OS Koper pa je izpostavila, da je delež med vsemi brezposelnimi najmanjši ravno pri njih, a je stopnja brezposelnih mladih, višja od splošne stopnje. “Slovenija mora najti način in pot, da mladi ne bodo odhajali. Da ne bodo razočarani, da ne bodo nemotivirani in da se ne bodo umikali od trga dela v Sloveniji,” pravi.
Nevenka Bandelj je povedala, da tisti, ki so dlje prijavljeni na zavodu, težje pridejo do zaposlitve. Glede različnih pogojev (recimo: določeno obdobje mora biti posameznik v evidenci brezposelnih na ZRSZ, preden se odloči za prijavo), ki so mnogokrat predpogoj na različnih programih ZRSZ je povedala, da so pogoji postavljeni s pravimi nameni. Pomembno je, da je pomoč ponujena tistim, ki jo potrebujejo. In če se z lastno iniciativo ne najde zaposlitev, potem so ti programi na pravem mestu. “Ni načrta za razvoj tretjega sektorja v celoti,” se je slišalo s strani mladih, ki so navzoče odločevalce spraševali tudi o zaposlovanju v nevladnem sektorju.
Mladi so jasno povedali, da pričakujejo tudi vladno podporo zadružništvu. Ljudje se lahko izvzamejo iz odvisnosti od delodajalcev, so izpostavili mladi in opozorili na dosedanje nesmisle in na pomembnost urejanja celostnega sistema. Tin Kampl iz MSS je poudaril, da je potrebno začeti s kvalitetnejšim medsektorskim sodelovanjem in povezovanjem, saj da “bomo lahko samo tako na dolgi rok urejali področje mladih in zaposlitve.”
Greta Metka Barbo Škerbinc iz ZRSZ je poudarila, da je iskanje službe “full time job!” Živimo namreč v obdobju pravil, razpisov, navodil, pogojev itd, in potrebno bo najti rešitve znotraj zakonodajnih možnosti. dr. Dejan Hozjan, prorektor Univerze na Primorskem je glede ujemanja študijskih programov in klasifikacij delovnih mest na ZRSZ povedal, da univerze razpisujejo programe na tistih področjih, na katerih je interes. Mladi so namreč izpostavili dotični problem, recimo biopsihologa, ki s svojo izobrazbo v Sloveniji ni zaposljiv.
Vid Tratnikiz PiNE je predstavil tudi možnosti reogranizacije načina dela ZRSZ. Kot pravi imajo skrbniki na ZRSZ brezposelne razdeljene po skupinah glede na njihov priimek, ne bi bil pa slab razmislek v smeri razvrščanja glede na njihove opredelitve, kot recimo: izobraženi mladi, neizobraženi mladi, prve zaposlitve, mladi z manj priložnostmi, itd… Kako vključiti tiste mlade, ki niso vključeni nikamor? Glede tega vprašanja so bili mladi izredno jasni in so težave močno izpostavili. Mladi pravijo, da je največji problem v višini sredstev, ki so namenjena področju. ki se ukvarja s t.i. neaktivnimi mladimi.
Primeri dobrih praks
Kulturno izobraževalno društvo PiNA
Katerina Kljunje povedala, da PiNA deluje na treh področjih, ki se medsebojno dopolnjujejo; krepitev sektorja NVO, razvoj kritične in odgovorne družbe in mednarodno (so)delovanje. Podrobneje je predstavila program mednarodne mobilnosti PiNa TERMINAL. Katerina je povedala, da se PiNa močno povezuje z drugimi ključnimi akterji, recimo, “ko pripravljamo prve analize mladine v regiji.” PiNA spodbuja aktivno soudeležbo civilne družbe, kar se kaže v izmenjavi semen ali pa pripravi skupnostnega urbanega vrta, recimo. PiNA je v bistvu platforma idej pravi Katerina!
Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija
Jan Peloza, predsednik mladinske zveze Brez izgovora Slovenija je predstavil mladinsko organizacijo v javnem interesu, ki stremi k pozitivni družbeni spremembi in osebnostni rasti mladih. Povedal je, da so veseli, da se predstavljajo, tam, kjer so jih podprli že pred 10 leti, na samem začetku. Na kratko je predstavil različne projekte, ki promovirajo in zagovarjajo trajnostni razvoj in predvsem zdrav življenski slog. Zveza je aktivna na področju ozaveščanja o negativnih posledicah prekomernega pitja alkohola med mladimi, med nosečnostjo, itd. “Mladi so ena najbolj ranljivih skupin, na področju alkohola!” pravi Jan Peloza.
Program Erasmus +
Uroš Skrinar, direktor nacionalne agencije MOVIT je povedal, da so osnovni cilji programa Erasmus + predvsem izboljšati ključne kompetence in sposobnosti mladih, kot tudi: promoviranje participacije, aktivnega državljanstva, medkulturnega dialoga, socialne vključenosti, solidarnosti. Zaradi pomembnosti financiranja mladinskih organizacij in projektov za mlade, je Uroš Skrinar predstavil možnosti sofinanciranja Erasmus +, ki marsikateri organizaciji omogoča delovanje in lažjo organizacijo dela. Organizacije in mladi med drugim takopridobivajo kompetence in izkušnje za boljšo zaposljivost, predvsem pa se mladi lažje integrirajo v družbo in postajajo kritični državljani.
Ustvarjalna platforma INDE
Zaradi predolgega in sistematičnega pomanjkanjaskupnih avtonomnih neprofitnih nekomercialnih prostorov na Obali, so se v letu 2014 mladi sami organizirali in aktivirali. Nekdanjo tovarno INDE, nekdaj simbol opustošenja in razdejanja družbe in lokalnega okolja s strani lokalnih, državnih in globalnih političnih in gospodarskih elit, so pretvorili v simbol možnega in nemožnega, vsega lepega in tistega, česar so si želeli. Vrednote, ki jih odlikujejo so solidarnost, strpnost, harmonično delovanje, samoorganiziranje in skupnostno odločanje. Njihovo delovanje pa temelji na gradnji politike “od spodaj v vse smeri.” Nihče nima glavne besede, mnenje lahko poda vsak, znanje predajajo vsi, sodelovanje in povezovanje pa je ključ do uspeha, pravijo.
Inštitut za mladinsko politiko
Rozana Mužicaiz Inštituta za mladinsko politiko je povedala, da gre v osnovi za neprofitni zasebni zavod, usmerjen v analizo področja mladine v kontekstu družbenega dogajanja z namenom oblikovanja mladim prijaznejšega okolja za življenje in razvoj. Ustanovitelj je Mladinski svet Ajdovščina. Delovanje Inštituta za mladinsko politiko odgovarja na izzive družbenega dogajanja na mladinskem področju v Sloveniji: relativno šibko razvito področje lokalnih mladinskih politik; pomanjkanje znanj in kompetenc zaposlenih v občinskih strokovnih službah za učinkovito reševanje vprašanj mladih; aktualne spremembe Zakona o lokalni samoupravi, ki umeščajo področje mladine med izvorne naloge občine. Od leta 2012 naprej podeljujejo tudi certifikat Mladim prijazna občina. Certifikat, ki je edino tovrstno certificiranje v Evropi, predstavlja priznanje lokalnim skupnostim, ki uspešno izvajajo ukrepe na identificiranih prednostnih področjih lokalnih mladinskih politik.
Mladinski center Podlaga
Mladinski Center Podlaga iz Sežane deluje kot samostojna enota Zavoda za šport, turizem in prosti čas. Podlaga je središče kraške mladine, pri njih se mladi družijo, ustvarjajo in uresničujejo svoje zamisli, projekte, iniciative. Je prostor, kjer se zabavajo, učijo, soustvarjajo program in uporabljajo razpoložljivo infrastrukturo. Organizirajo koncerte, predstave, predavanja, delavnice, izobraževanja in tečaje, predstavitve domačih ustvarjalcev, projekte Erasmus+, tematske večere, filmsko vzgojo, preventivne in prostovoljne akcije, razstave – strip, fotografija, inštalacije,… in v sodelovanju tudi poletni mladinski festival Mladifest. Mladifest so na regionalnem dogodku v Kopru zbranim predstavili kot eno njihovih dobrih praks. Nosilec tega mladinskega festivala je sicer Klub študentov Sežana, vendar je Podlaga pri organizaciji s študenti neločljivo povezana, prav tako tudi Kosovelov dom Sežana. Prisegajo, da so projekti uspešni, kadar pobude pridejo s strani mladih in projekte tudi sami organizirajo. Strokovni mladinski delavci Podlage mlade pri tem spremljajo in jim nudijo potrebno pomoč. Najboljše prakse pripravijo v sodelovanju z drugimi organizaciji v lokalni skupnosti ali širše, kar sicer zahteva nekoliko več časa in potrpljenja, vendar so učinki dela in zadovoljstvo udeleženih tisto kar jim daje potrditev, da so na pravi poti.
