9. regijski dogodek – Stari trg pri Ložu
V petek 06.11.2015 se je v Ložu odvil deveti regijski dogodek. Dogodke na pobudo Urada Republike Slovenije za mladino organizira Mladinski svet Slovenije v sodelovanju z Mladinsko mrežo MaMa in zavodom Movit. Soorganizator tokratnega obiska je bil tudi Medgeneracijski center Gaber.
Strukturirani dialog (Tema: beg možganov iz regije)
Izbrani častni gostje na dogodku: dr. Peter Gašperšič, minister, Ministrstvo za infrastrukturo, dr. Peter Debeljak, direktor, Urad RS za mladino, Janez Komidar, župan Loške doline in Marko Rupar, župan občine Cerknice.
Dr. Peter Gašperšič, da je prijetno presenečen nad številčno udeležbo mladih, kar po njegovem potrjuje, “da se mladi zanimajo za politiko.” Dr. Peter Debeljak, direktor Urada RS za mladino je po pozdravu vsem prisotnim, predvsem mladim, dejal, da se dialoga z mladimi veseli. Kot pravi, na teren hodijo, ker so v analizah ugotovili, da je med drugim, ključ do aktivacije mladih v lokalnih skupnostih. In to z regijskimi dogodki, kot pravi, dokazujejo. Poleg le teh obljublja tudi nadgradnjo regijskih dogodkov v naslednjem letu. Glede teme je povedal, da je problem, ki ga pokriva izbrana tema, zares velik, saj je tranzicija vrednot, kot pravi, prestukturirala celotno družbo. Kot pravi, je beg možganov posledica širših faktorjev, delo pa je potrebno dobro organizirati. Izpostavil je tudi pomembno mobilnosti mladih.
Marko Rupar, župan občine Cerknice je povedal, da se mladi pri njih vključuje v društva in so aktivni, a pogrešajo direktne povezave z mladino, na lokalni ravni. Opozarja, da ko bomo selekcionirali prihod tujega kapitala, bomo povzročali tudi t.i. beg možganov. Če kot pravi, bomo omejevali razvoj tujega kapitala in podjetništva pri nas, potem bodo tudi mladi odhajali. Kot pravi so tudi cestne povezave ne najhitrejše, a vseeno to ni tak problem, pravi. Opozarja, da morajo mladi biti samoiniciativni, kar pri njih pogreša. Glede možnosti občin, pravi, da dokler nimajo prave zemlje in industrijske cone, potem tudi priložnosti ne morejo ustvarjati toliko. Janez Komidar, župan Loške doline je na začetku poudaril, da so pred dvema letoma svoje napore usmerili v dva ciljna področja, zaradi česar problematiko izbrane teme ni tako huda. Ceste, infrastruktura in objekti so prava podlaga pravi, da mladi ne bežijo, hkrati pa je pomembno tudi, da so v Loški dolini vzpostavili pogoje za primerno delovanje Društvenega centra na Babnem polju, kar jim omogoča aktivno delovanje. Podobno so storili tudi z Medgeneracijskem centrom Gaber, kjer so se tako ustvarili, kot pravi, “pravi pogoji za delovanje vseh organizacij.”
Vodja Urada za delo Postojna, Ilirska Bistrica in Sežana, Milenka Simšič je povedala, da sicer spadajo v vzhodno Slovenijo, ampak vzpodbudno – tu so edina regija, ki ima manjšo stopnjo brezposelnosti, kot nekatere regije, ki so v zahodni Sloveniji. Med zaposlitvami v Slovenski Bistrici se med mladimi kar 50 odstotkov posameznikov zaposli doma, trend vožnje do Postojne ni več tako prisoten, 27 odstotkov mladih se na delo vozi v Sežano in Koper, v Ljubljano pa 13 odstotkov. Težava je, da ostajajo mladi brez višje izobrazbe, ta delež se veča in to postaja kronični problem. Hkrati družboslovne smeri še vedno ne kažejo na večanje zaposlovanja na tem področju. Trudijo se in mlade aktivno vključujejo v dodatna izobraževanja, ki širijo nabor kompetenc mladih.
Dr. Peter Gašperšič je glede perspektiv te regije povedal, da glede cestnih in železniških povezav lahko pove, da je vlada nedolgo nazaj določila strategijo razvoja prometa, ki opredeljuje nadaljnje korake na tem področju, smernice so začrtane do leta 2030. Kot je povedal minister, so v tem dokumentu zapisali, da je eden izmed problemov, povezava bolj oddaljenih regij z avtocestnim omrežjem in na tem področju je predvidenih kar nekaj ukrepov, pravi. Ena od prioritet je tretja razvojna os, na tem območju pa se nadaljujejo dela na projektu tretje a razvojen osi. Vlada si je kot eno izmed prioritet zadala, tudi vzpostavitev železniške povezave do Kočevja, a potniški promet še ni stekel, zato bo potrebno vložiti še kar nekaj denarja, kar načrtujejo v naslednjih dveh letih. Ta projekt bi naj predvidoma stekel leta 2018.
V 5ih letih lahko obstoječo infrastrukturo dobro ohranimo v ustrezni kondiciji, kar je velik korak in uspeh! (Minister Gašperšič)
Glede prometnih povezav in posledične povezljivosti z novimi delovnimi silami s strani mladih ter novimi vlagatelji, sta se Janez Komidar, župan Loške doline in Marko Rupar, župan občine Cerknice strinjala v tem, da je avtocestni križ, glavna prometna žila, ki odpre nek kraj. Po eni strani ta del Slovenije s svojo izoliranostjo ponuja del neokrnjenosti, pravi, a mobilnost je posledično za prebivalce teh krajev, velik problem, dodaja.
Minister Gašperšič je misli strnil tudi v stališču, da je potrebno v oddaljenih regijah iskati priložnosti, ki so tam edinstvene in jih drugje ni in s tem bo, kot pravi “gospodarstvo prišlo tudi v te kraje“, kar posledično zavrti kolesje tudi na ostalih področjih, kot pravi. Minister se je obrnil na mlade in jih pozval k komentarju glede največjih težav, s katerimi se srečujejo na tem področju. Mladi so se aktivno priključili debati in predstavili probleme in težave, o katerih so pred tem ravno tako spregovorili tudi odločevalci. Kot so povedali, je lahko dvesto oziroma tristo evrov višja plača v Ljubljani nekaterim prava dodana vrednost, ki odloča o tem, ali bi se na službo peljali tudi po uro in uro in pol v eno smer, medtem, ko drugim to ne predstavlja faktorja, ki bi vplival na odločitev. Kot so se strinjali vsi, z obema županoma na čelu, je naloga odločevalcev, da panoge, ki so razvite na njihovem področju razbremenijo in celoten sistem poenostavijo, da zadiha, tako pa bodo, kot pravijo “dosegli, da se bodo lahko prebivaci zaposlovali tudi v domačih krajih in se ne izseljevali oziroma iskali službo drugod.”
Primeri dobrih praks
Notranjski študentski klub
Špela Drobnič, podpredsednica kluba je povedala, da gre za največji študentski klub na Notranjskem. Vsako leto pokrijejo približno 300 študentov in dijakov, pripravljajo pa veliko različnih projektov, ki jih združujejo različna načela, med drugim: dostopnost in povezovanje. Notranjski študentski klub organizira 3 večje projekte: Brucovanje, Heksnfest in Zelenfest. Novi festival pa je Blatnfest, ideja zanj pa je nastala, ko so preko društev kontaktirali mladi in jih povezali, ne glede na njihove osnovne interese, ki jih vodijo v ta društva. Predstavilo se je 17 društev, 9 pa se jih je ovire na festivalu tudi pripravilo. Kot pravi podpredsednica kluba, je njihov osnovni namen, da mladim ponudijo alternativo, da se dogaja in da imajo mladi izbiro glede zabav, rekreacij, druženja, športnih prireditev, kulturnih prireditev, itd.
Mladinski svet Ajdovščina + Inštitut za mladinske politike
Inštitut za mladinske politike – gre za neprofitni zasebni zavod, usmerjen v analizo področja mladine v kontekstu družbenega dogajanja z namenom oblikovanja mladim prijaznejšega okolja za življenje in razvoj. Helena Harej, predsednica Mladinskega sveta Ajdovščina je predstavila njihove aktivnosti v smeri participacije mladih, zaposlovanja mladih, stanovanjski problematiki, izobraževanja mladih, itd. Poudarila je počasnost in kompliciranost birokracije pri zadevah, ki bi jih mladi želeli opraviti na občinah, kar je po njenem mnenju razlog, da mladi prevečkrat obupajo, in kot pravi, je pomembno, da politični odločevalci povedo in pokažejo, da so mladi slišani, in da bodo njihove ideje v prihodnosti zaživele. Kot je poudarila je bilo izjemnega pomena dejstvo, da so mladi pri začetku ustanavljanja Hiše mladih sami povedali kaj, zakaj, kako in koliko potrebujejo in tudi zato danes ta Hiša mladih vsak dan živi razgiban urnik. Od leta 2012 naprej se podeljuje tudi certifikat Mladim prijazna občina. Certifikat, ki je edino tovrstno certificiranje v Evropi, predstavlja priznanje lokalnim skupnostim, ki uspešno izvajajo ukrepe na identificiranih prednostnih področjih lokalnih mladinskih politik.
MC Postojna
MC Postojna v osnovi ponuja podporo. V MC Postojna je mladim na voljo opremljen prostor na voljo za vaje glasbenih skupin, ki ga dajejo na brezplačno uporabo vsem nadobudnim glasbenikom. Prejmejo tudi opremo (bobne, ojačevalce, ozvočenje.) Mladinski center Postojna skupaj z Nacionalno agencijo Movit nudi možnost mladim do 30 let, da se udeležijo projekta imenovanega EVS. Tako so dobili priložnost gostiti v Postojni mlade iz Srbije in Češke republike, pa tudi iz Francije, kmalu pa se jim bo pridružil tudi prostovoljec iz Turčije. V MC sodelujejo tudi s projektom BOREO; regijsko stičišče nevladnih organizacij. Projekt skrbi za krepitev usposobljenosti nevladnih organizacij za izvajanje projektov, programov in javnih politik.
Elizabeta Lakosil iz zavoda Movit
Ker je pomembno financiranje mladinskih organizacij in projektov za mlade, je Elizabeta Lakosil iz zavoda Movit tudi tokrat predstavila možnosti sofinanciranja Erasmus +, ki marsikateri organizaciji omogoča delovanje in lažjo organizacijo dela. Organizacije in mladi med drugim tako pridobivajo kompetence in izkušnje za boljšo zaposljivost, predvsem pa se mladi lažje integrirajo v družbo in postajajo kritični državljani. Izpostavila je tudi profesionalizacijo mladinskega dela.
