Mreža MaMa se je v četrtek, 4.maja 2017, skupaj s predstavniki Mladinskega sveta Slovenije, Zavoda Ypsilon, Zadrugatorja in Zavoda 404 udeležila delovnega posveta Vlade RS. Seja Vlade je bila posvečena položaju mladih, vlada pa je na njej obravnavala predloge mladinskega sektorja. Predstavniki mladih so predstavnike vlade opozorili predvsem na problem negotovih oblik dela, težave pri reševanju stanovanjskega problema in slabo povezanost izobraževanja z gospodarstvom.
Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl je opozoril, da se mladi srečujejo z negotovimi oblikami dela, kot sta prekarno delo ali “espeizacija“. V Sloveniji smo tudi v vrhu v Evropski uniji po deležu mladih, ki živijo pri starših, v kar so največkrat prisiljeni. Zato v mladinskem svetu predlagajo, naj država prevzame poroštvo za stanovanjska posojila mladih in zagotovi stimulativne davčne vzpodbude za nakup oziroma najem stanovanj. Del praznih stanovanj v lasti države naj tudi nameni mladim.
Nekaj ključnih korakov, ki so jih predstavniki mladih predlagali vladi in bi jih vlada naj storila v naslednje pol leta:
– Zaradi vloge in pomena mladinskih organizacij pri razvoju mladega posameznika v odgovorno osebo v družbi, naj Vlada RS za leto 2018 poveča sredstva Urada RS za mladino za delovanje mladinskih organizacij.
– Vlada RS naj pripravi okvir za vzpostavitev ustreznega sistema priznavanja in vrednotenja kompetenc in veščin, pridobljenih v različnih procesih neformalnega izobraževanja, usposabljanja in priložnostnega učenja.
– Vlada RS naj uresniči priporočila Računskega sodišča RS, ki ji jih je navedlo v svojem revizijskem poročilu »Učinkovitost mladinske politike«, pri čemer naj Vlada RS še posebej:
-zagotovi sistematično in centralno spremljanje vseh podatkov, ki se nanašajo na mlade. Ukrepi, ki jih Vlada RS sprejema danes namreč pogosto temeljijo na pomanjkljivih in zastarelih podatkih in zaradi tega ne prinašajo potrebnih učinkov
– izboljša medresorsko usklajevanje vseh ministrstev, saj trenutno ministrstva pogosto pri pripravi konkretnih ukrepov za mlade med seboj ne sodelujejo, pogosto pa tudi sprejemajo stališča in ukrepe, ki so med seboj kontradiktorni.
– uredi sistemsko financiranje ukrepov mladinske politike, saj je danes velika večina od njih vezana na uspešnost pridobitve evropskih sredstev in politične volje trenutne oblasti.
Na Mreži MaMa si po besedah njene direktorice Maje Hostnik želijo uvedbe nacionalne poklicne kvalifikacije mladinski delavec, kar bi povišalo podporo mladinskemu sektorju. Želijo si tudi podporo projektom posebnega pomena, ki bi se ukvarjali z mladinsko problematiko. “Skrb za aktivno državljanstvo neorganizirane mladine delimo vsi in večji poudarek na usposabljanjih mladinskih delavcev, ki delajo z neorganizirano mladino in mladimi je nujno potreben, kar prepoznavajo vsi nivoji delovanja v mladinskem sektorju, a hkrati Mreža MaMa jasno poudarja tudi potrebo po vzpostavitvi sistema usposabljanja in rednega financiranja usposabljanj za mladinske delavce in delavke ter mlade.“
Vlada RS je včeraj obljubila, da bo preučila možnosti povečanja financiranja mladinskega sektorja! #SdialogPV https://t.co/S5RDiR01OD pic.twitter.com/AJAiimJVBq
— Mreža MaMa (@mrezamama) May 5, 2017
Izvršni direktor Zavoda Ypsilon Andraž Šiler je dejal, da bi morala država bolj spodbujati računalniško programiranje, zato predlaga, da se poučevanje računalniškega programiranja vnese v šolski kurikulum. Po njegovem mnenju bi bilo treba tudi bolj povezati gospodarstvo in visoko šolstvo, “da mladi že znotraj fakultet delajo na nekih realnih problemih in ne pridejo na trg dela preplašeni“. Opaža namreč, da veliko mladih, ki pridejo na trg dela, nima “jasne karierne orientacije o tem, kaj bi delali”. “Želimo si tudi vzpodbujanja tujih investicij, ki bodo k nam pripeljale delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, vzpostaviti je treba tudi sistem, ki bo mlade, ki se izobražujejo v tujini, vzpodbujal, da se vrnejo v domovino,” je dejal.
Po besedah Klemena Ploštajnerja iz stanovanjske zadruge Zadrugator ima Slovenija okoli 9000 neprofitnih stanovanj, kar je premalo, predvsem v prestolnici, kjer je na vsakoletnih razpisih za neprofitna stanovanja uspešnih zgolj desetina prosilcev. “Zato mora država zagotoviti več virov za stanovanjsko gradnjo, ki morajo biti stabilni in dovolj visoki,” je dejal.
Mladi so opozorili tudi na težavo nepriznavanja neformalnih znanj. “Formalno izobraževanje naj se bolj dopolnjuje z neformalnim, ki naj bo priznano enako kot formalno,” je dejal Kampl. Tudi v mladinskem tehnološkem centru Zavod 404 po besedah njenega vodje Roka Capudra opažajo, da mladi vidijo razliko med izobraževalnim sistemom, ki je še vedno rigiden, in znanji, ki jih lahko dobijo drugod. “Zdi se jim, da to znanje nič ne velja, zato je treba najti nek format, kako to znanje ustrezno ovrednotiti,” je pozval.
Resorni ministri so za svoja področja spomnili na že izveden ukrepe, pa tudi načrtovane aktivnosti. Premier Cerar pa je ob zaključku srečanja ugotavljal, da je bila izmenjava mnenj, idej in predlogov zelo dobra. Državnega sekretarja v svojem kabinetu Tadeja Slapnika pa je pooblastil, da na podlagi vseh predlogov, ki so jih predstavili mladi, v štirinajstih dneh oblikuje akcijski plan prioritetnih aktivnosti z nosilci zanje in roki za njihovo izvedbo.
https://www.youtube.com/watch?time_continue=7&v=8p2Syza0awI
Eden od sklepov mora biti po Cerarjevem mnenju tudi, da bo vlada nadaljevala z ukrepi, ki so namenjeni ustvarjanju novih delovnih mest za mlade, in da še dodatno okrepijo to politiko. Pri tem je napovedal, da bodo posebno pozornost namenili prekarnosti, ki jo vidi kot eno najbolj bolečih polj v tem trenutku za mlade, pa tudi druge.
Vlada bo po Cerarjevih besedah tudi pospešila zagotavljanje dostopnih najemnih stanovanj za mlade, še posebej z razvojem stanovanjskih zadrug. Na področju spodbujanja podjetnosti, socialnega podjetništva pa je dal zagotovilo, da bo vlada finančno podprla vzpostavitev nacionalne mreže podpornega okolja za socialno podjetništvo za mlade. Za spodbujanje podjetnosti mladih v osnovnih šolah, gimnazijah in na fakultetah bo skupaj zagotovila devet milijonov evrov, je povedal premier.
Po njegovih zagotovilih bo vlada na področju spodbujanja kreativnosti in inovativnosti mladih zagotovila skupno 3,6 milijona evrov za oblikovanje mreže učnih izdelovalnih laboratorijev. Glede predloga, da se nadgradi delovanje Urada RS za mladino, da bi se še učinkoviteje izvajale mladinske politike in da se v tem smislu uradu v proračunu nameni več sredstev, pa je obljubil, da bodo predlog preučili. Ministrstvu za izobraževanje je že naročil, da se v ta namen poveže s finančnim ministrstvom.
Ob koncu je Cerar še predlagal, da se v jeseni ponovno srečamo ter pogledamo, koliko zadev bo vlada v tem času uspeli realizirati, kje pa bi lahko proces sodelovanja še nadgradili.
Vlada RS s predstavniki mladih.
Maja Hostnik direktorica Mladinske Mreže MaMa je ob koncu delovnega posveta povedala: “Ko smo spoznali, da aktualna Vlada RS vztrajno nagovarja tudi mlade in se v večji meri, kot prejšnje sestave, posveča problematikam mladih, se je Mreža MaMa toliko bolj začela povezovati in sodelovati. Zastopamo interese 47 mladinskih centrov kar pomeni, da smo aktivni v 43 občinah po vsej Sloveniji. Vesela sem, da smo v obdobju zadnjih let aktivno sodelovali in se povezovali na različnih področjih, z odločevalci predvsem v okviru strukturiranega dialoga. Verjamem, da se občutki in prepričanja mladih, glede njihovih možnosti za soustvarjanje pogojev za izboljšanje njihovega položaja, dvigujejo in se mladi počutijo bolj opolnomočene, kar je prav, a zavedam se, da je pred nami še dolga pot in vesela sem, da smo se sestali s predsednikom Vlade RS in ministricami in ministri ter predstavili predloge mladih in mladinskih centrov iz strukturiranega dialoga.”
Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije je izpostavil: “Veseli nas, da je Vlada RS prepoznala mlade kot relevantnega partnerja. O prihodnosti namreč ne moremo odločati brez mladih, ki bomo to prihodnost živeli. Teme kot so zaposlovanje, stanovanjska problematika, participacija in medgeneracijska solidarnost za Mladinski svet Slovenije, krovno mladinsko organizacijo, predstavljajo strateška področja izjemnega pomena. Zato je prav, da se mlade vključuje v vse ravni odločanja: lokalno, državno in evropsko raven. V MSS upamo, da bo Vlada RS današnji delovni posvet nadgradila z vključevanjem predstavnikov mladih v posvetovalne in odločevalske organe, kot na primer Ekonomsko-socialni svet.”
