Dialog državljanov in mladih z evropsko komisarko Violeto Bulc
Ljubljana, petek, 8.5.2015 – V okviru Evropskega tedna mladih, ki je v Sloveniji potekal v tednu med 4. in 10. majem 2015, se je v petek 8.5.2015 v Centru urbane kulture Kinu Šiška odvil osrednji dogodek tedna, in sicer Dialog z evropsko komisarko za promet mag. Violeto Bulc, ki so ga skupaj organizirali Mladinska Mreža MaMa, Mladinski svet Slovenije in Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. Dogodek je bil del Strukturiranega dialoga, ki ga podpira program Erasmus + Mladi v akciji. Dialog, katerega se je evropska komisarka za promet udeležila prvič v Sloveniji, je bil namenjen razpravi o prihodnosti mladih in njihovemu družbenemu položaju, udeležilo pa se ga je več kot 500 udeležencev iz cele Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije ter drugih EU držav. Velika večina vsehsodelujočih je bila prav mladih. Žal pa dvorana ni bila dovolj velika za vse, ki so dialog želeli spremljati v živo, zatorej je manjša skupina pogovor spremljala preko neposrednega prenosa v manjši dvorani Kina Šiška.
Pogovor s komisarko je bil razdeljen na tri tematske sklope, in sicer,zaposlovanje mladih, rast in delovna mesta (nove naložbe, gospodarska rast, zeleno gospodarstvo, uresničevanje kreativnih idej in spodbujanje inovativnosti), trajnostno mobilnost (problem preobremenjenosti cestnega in zračnega prometa) in prihodnost EU (enak dostop do koriščenja pravic in aktivno vključevanje v družbo skozi programe in politike EU, ovire pri čezmejni mobilnosti, poklici, veščine in storitve prihodnosti v EU). Celoten pogovor s komisarko je vodil Igor E. Bergant, dogodek pa je v živo prenašala tudi RTV Slovenija. Preko socialnih omrežij so lahko vprašanja komisarki zastavljali tudi tisti, ki niso bili prisotni na samem dogodku.
Pomembno vlogo v razpravi so imeli mladi, saj je bil celoten prvi sklop namenjen prav položaju mladim, njihovi prihodnosti in spodbujanju njihovih potencialov. Po besedah komisarke statistični podatki kažejo obrat navzgor, kar je posledica odziva EU-ja na problem zaposlovanja mladih. Uspešno gospodarstvo in naložbe pa igrajo ključno vlogo za zaposlovanje mladih, k čemer pa naj bi pripomogel t.i. Junckerjev fond, je še pojasnila.
Mladi in mladinske organizacij so bili izpostavljeni v prvem delu razprave. Uvodoma je moderator komisarki zastavil vprašanje o njeni viziji evropske prihodnosti. Bulčeva meni, da se njena vizija Evrope ponovno vrača k temeljem, kjer Evropa predstavlja prostor miru in območje prostega pretoka blaga, storitev in ljudi. Posledično je vizija EU tudi enoten trg, kjer se lahko manefisitrajo različne sposobnosti in spretnosti. Dodala je še, da živimo v dobi inovativnosti in ustvarjalnosti, ki so potrebne za raznolikost. Po njenem mnenju se bo EU v prihodnosti pokazala v pravi luči in se bo razvila v smeri povezovanja, inovativnosti ter gospodarskega sodelovanja. Moč je v EU, ki ima izobražene in inovativne ljudi, je povedala evropska komisarka, ki v prihodnost zre z optimizmom in priporoča povezovanje v projektih, med državami, podjetji, kajti šele takrat bo prišla do izraza prava moč. Zavedati se moramo, da obstaja interes po sodelovanju in povezovanju, potrebno ga je le poiskati in izkoristiti.
Komisarka je podarila, da so za brezposelnost mladih in udeležbo v prekarnih oblikah dela mladih, v prvi vrsti odgovorne države članice. Evropska komisija (EK) sicer lahko prispeva finančna sredstva in pobude ter smernice, vendar je sama izvedba ukrepov v rokah držav članic. EU je že zmanjšala čas pretečen med zaključkom šolanja mladih in njihovo prvo zaposlitvijo, trend zaposlovanja mladih pa se že izboljšuje. EU imam možnost le nadzora nad izvajanjem ukrepov in izvajanje sankcij, v primeru nenamenske porabe sredstev je še dodala. Mlade je pozvala k aktivaciji, medsebojnemu povezovanju in izvajanju pritiska na relevantne akterje. Izpostavila je pomembnost uspešnega gospodarstva pri zaposlovanju mladih. Brez uspešnega gospodarstva ne bo novih poslovnih priložnosti in delovnih mest. Pomembne pa so tudi investicije in EU ima v prihodnje v načrtu zagnati investicije. Prav na področju prometa je na voljo veliko investicij, pri koridorskih poti je na voljo kar 26 miljard sredstev. Na voljo je tudi rezervni Junckerjev fond z dodatnimi 315 milijard za infrastrukturo, mala podjetja in raziskave in razvoj. EU je že začela z naborom pomembnih projektov, ki so jih predlagale države članice.
Na vprašanje o Jamstvu za mlade je Bulčeva odgovorila, da je naloga Evropske komisije podajati izhodišča in usmeritve, države članice pa morajo sama oblikovati konkretne predloge, s pomočjo katerih se bo rešil tudi problem brezposelnosti mladih. Poudarila je, da morajo mladi podati jasna sporočila in zahteve ter se aktivirati. Prav v času družbenih sprememb in odnosov, ki bodo drugačni kot smo jih vajeni zadnjih 100 let, je pomembno, da se mladi povežejo in pokažejo svoj potencial in moč.
Na vprašanje, kaj lahko komisarka stori za mlade, je odgovorila, da so že bile začrtane jasne smernice, kaj je mladim storiti po zaključku šolanja. Torej že obstajajo mehanizmi in vzvodi za delovanje, v primeru neupoštevanja priporočil pa lahko EU lahko tudi ukrepa.
Digitalna agenda, s katero želi EU vzpostaviti enoten digitalen trg, pa je tisto področje, v katerem komisarka vidi največ priložnosti in delovnih mest za mlade.Veliko priložnost za mlade vidi Bulčeva v digitalizaciji prometa, kjer trenutno razvijajo nov protokol, k napredku katerega pa bi lahko veliko doprinesli pravi mladi. Prav tako je pri digitalizaciji zelo pomembno, da ima vsak Evropejec dostop do digitalnih vsebin, pomembne so tudi avtorske in lastniške pravice ter prosto poslovanje na spletu, ne glede na to, v kateri državi se posameznik nahaja. Pri tem gre za nove oblike podjetništva, ki so mladim prijazna. V prihodnje nameravajo vzpostavljeni tudi portale, ki bodo med seboj povezovali več portalov.
Na vprašanje, kje komisarka znotraj njenega področja vidi največ priložnosti, je odgovorila, da je digitalizacija eden izmed najbolj vznemirljivih področij njenega delovanja. V tem trenutku se mlad podjetnik ne mora vključiti v nobeno aktivno vlogo pri prometni politiki oz. pri izvajanju določenih prometnih storitev. Z enotnim digitalnim nivojem za celotno prometno področje pa se bo vzpostavil nivo, kjer se bodo lahko pričele razvijati storitve in aplikacije z dodatno vrednostjo, kjer komisarka računa prav na mlade. Trenutno si prizadevajo razviti GSM za promet. Na tem področju ima Evropa vodilno vlogo, saj je razvila protokol za razvoj celotne mobilne tehnologije, podobno ambicija velja tudi za področje prometa, je še dodala.
Drugi sklop razprave je bil namenjen prometni problematiki, ki je področje Violete Bulc, evropske komisarke za promet. Prioriteto pri vlaganju Evropske komisije ima železniški promet. Komisarka je poudarila, da je za razbremenitev okolja ključen razvoj železniškega prometa. V Bruslju si želijo, da bi bil minimalni standard v Evropi 160 kilometrov na uro za železniški promet. V zadnjem delu razprave pa je beseda tekla o vprašanjih prihodnosti in politik EU. Pogovor je nanesel tudi na transatlantski trgovinski sporazum, evropske vrednote in na trenutno dramo, ki se dogaja v Sredozemlju.
Med posameznimi sklopi je potekalo tudi glasovanje občinstva, ki je odgovarjalo na zastavljena tematska vprašanje. S tem so udeleženci v dvorani imeli možnost komisarki orisati svoje poglede in poznavanje tematik EU. Na vprašanje, ali menite, da o EU veste dovolj, jih je kar 48% odgovorilo nikalno. Večina obiskovalce je bilo mnenja, da mora EU prednostno vlagati v visoko tehnološka in inovativna podjetja.
Zaradi velikega zanimanja publike, komisarka žal ni uspela odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja, zatorej bo odgovore nanje podala v pisni obliki.
Več kot uspešen Dialog se je zaključil s pogostitvijo ob zvokih mlade nadobudne skupine Koala Voice, ki so v dvorani Komuna poskrbeli za sproščeno vzdušje.
