Med 31. majem in 1. junijem smo se udeležili Evropske akademije mladinskega dela, ki je organizirana v strateškem sodelovanju nacionalnih agencij programov Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote ter centrov Salto Youth in je tokrat potekala v idiličnem okolju Kranjske gore. Dogodek je združil strokovnjake s področja mladinskega dela iz celotne Evrope in nam ponudil odlično priložnost tako za grajenje novih poznanstev in profesionalnih povezav, kot tudi za osebno refleksijo in rast strokovnih znanj.
Mednarodne konference na tematiko mladinskega dela predstavljajo izjemen potencial za vsakega mladinskega delavca, da najde nove navdihe in se uči od izjemnih kolegov, hkrati pa pridobi vpogled v širino dela, ki ga opravljamo preko celotne Evrope. Že prvi dan na EAYW nam je pokazal, da bo konferenca upravičila vsa ta pričakovanja.
Po uvodnem nagovoru, v katerem sta zbrane na konferenci pozdravila Uroš Skrinar, direktor slovenske nacionalne agencije MOVIT, in Lucia Abbinante, direktorica italijanske nacionalne agencije Agenzia nazionale per i giovani, smo se lotili uvoda v tematiko inovacij, ki nas je spremljala preko celotne konference. Začeli smo s predstavitvijo raziskave na tematiko inovacije v mladinskem delu, ki je bila v okvir akademije opravljena v letih 2022 in 2021. Raziskava je poskušala odgovoriti na ključno vprašanje: “Kaj je inovativnost v mladinskem delu in kako se zgodi?” Raziskava je inovativnost v mladinskem delu definirala kot usmerjeno v inovatorje, pri čemer so glavni inovatorji mladinski delavci in mladi, ki se pogosto sproži kot odgovor na zaznane nezadovoljene potrebe mladih ali skupnosti. Hkrati so ugotovitve pokazale, da je inovativnost v mladinskem delu močno odvisna od ukrepov številnih medsebojno povezanih zainteresiranih strani in da zahteva podporo celotnega sistema, da bo vzdržen in uspešen.
V nadaljevanju je prof. Gary Pollock, profesor sociologije na univerzi Manchester Metropolitan, predstavil napovedi o trendih v mladinskem delu, ki so bili napovedani leta 2017 v raziskavi financirani s strani Sveta Evrope. S pomočjo digitalnih orodji smo udeleženci ocenjevali katere napovedi so se realizirale in katere ne, skupni sklep pa je bil, da je strokovno napovedovanje trendov prihodnosti nujno potrebno področje, ki pa ne doseže vedno popolnih rezultatov. Dodaten izziv realizaciji napovedanih trendov je v naslovljenem obdobju vsekakor predstavljala tudi epidemija Covida-19.
Prvi večer konference je ob simpatični aktivnosti ‘iskanja lastnega plemena’, reflektivne skupine, ki nas je spremljala preko celotne konference, minil v sproščenem spoznavnem vzdušju.
Z drugim dnem smo resno zagrizli v izbrane tematike. Dan se je začel z okroglo mizo predstavnikov mladih, ki so nas spomnili zakaj opravljamo mladinsko delo: za podporo in opolnomočenje mladih. Nadaljevanje dneva je predstavljalo vsebinski izziv, saj so se vzporedno odvijali ločeni reflektivni forumi. Po resnem premisleku smo se udeležili predstavitev projektov ‘Mesto mladih’ (‘Grad za mlade’), Združenja mest na Hrvaškem in njihovega procesa vzpostavljanja certifikata mest mladih. Forum se je nadaljeval s predstavitvijo dobre prakse iz Moldavije, na tematiko Podpore razvoja mladinskega dela v lokalnem okolju skozi mladinske centre. Obe tematiki sta nam ponudili inovativne poglede krovnega dela z mladinskimi organizacijami na nacionalnem nivoju, tematiko, ki je Mreži MaMa izjemno blizu.
Dan se je nadaljeval s forumom, ki je omogočil najboljši vpogled v trenutno aktualne razvojne korake evropskega dela na mednarodni ravni. Udeležili smo se namreč predstavitev evropske agende mladinskega dela in njene implementacije preko Bonnskega procesa. Tako smo že obstoječe znanje dogajanja Bonnskega procesa v Sloveniji nadgradili z mednarodnim vidikom in pridobili še bolj celostno sliko načrtovane prihodnosti mladinskega dela. Forum smo nadaljevali z raziskavo, ki prav tako odpira prednostna vprašanja Mreže MaMa; vprašanje merjenja učinkov mladinskega dela. Z zanimanjem smo prisluhnili predstavitvi raziskovalnega projekta o učinkih mladinskega dela v Flandriji, pridobljene vpoglede pa bomo še poglobili, takoj ko bo raziskava prevedena še v angleščino.
Dan se je po refleksiji z našimi ‘plemeni’ zaključil v tekmovalno-sodelovalnem vzdušju ob igranju igre BARABAR, ki so jo bolgarski kolegi razvili z namenom krepitve inovativnega razmišljanja. Svet smo uspešno rešili pred napadom robotov.
Zadnji dan, ki smo ga lahko posvetili udeležbi na konferenci, se je začel s pogovorom o digitalnem mladinskem delu. Vidik, ki so ga ob refleksiji izpostavili udeleženci, je, da moramo biti pri uvajanju novih digitalnih praks previdni in odgovorni, saj prepogosto izpostavljamo le dobre plati digitalizacije, pozabimo pa na problematike, ki jih le-ta prinese s seboj.
Zadnji ločeni forum konference nam je omogočil, da smo se spoznali z orodjem za merjenje učinkov mladinskega dela StreetSmart Impact, ki predstavlja izjemno zanimivo prakso. Poskrbeli smo za povezavo s predstavniki StreetSmart in vsekakor nas čaka refleksija na tematiko prednosti in slabosti obstoječih sistemov za merjenje učinkov.
Svojo udeležbo na konferenci smo zaključili še z udeležbo na zadnji skupinski aktivnosti ‘Kaj so semena prihodnosti danes?’, ki pa nas je počasi že vpeljala v razmislek k evalvaciji vseh predstavljenih praks, idej in znanj.
Trije čudoviti dnevi v prekrasnem okolju Kranjske gore, z družbo izjemnih posameznikov so nam omogočili nova vsebinska izhodišča za prihodnje delo, podporo in inspiracijo s strani kolegov iz vseh koncev Evrope in obete za celostne projekte, ki bodo korakali v ritmih trendov mladinskega dela danes in v prihodnosti.
