Intervju s Tino Cupar
V branje vam ponujamo intervju s Tino Cupar. Kot asistentka je zaposlena na Filozofski fakulteti v Mariboru; deluje na področju mladine. Poučuje prav predmet Mladinsko delo. tokrat o njenem delu, njenem stališču glede dela mladinskih centrov, o pomembnosti mednarodne mobilnosti in razlikah v delu doma in v tujini. Sodeluje pri projektu “Boost your internationalty”, ki ga izvaja Mladinska mreža MaMa. Pri projektu se ukvarjajo z mednarodnim mladinskim delom, pri njem pa sodeluje kot raziskovalka. Glavni namen raziskovalnega dela je izvedba raziskave o učinkih mednarodnega mladinskega dela na mlade, ki so sodelovali v projektih z mladinskimi izmenjavami.
Kot asistentka ste zaposleni na Filozofski fakulteti Maribor. Kaj je primarno področje vašega akademskega raziskovanja?
Največ se ukvarjam z raziskovanjem mladine, predvsem s področji terciarnega izobraževanja in zaposlovanja mladih, v zadnjem času pa tudi s področjem mladinskega dela.
Kot asistentka poučujete tudi predmet Mladinsko delo. Na kakšen način študenti pridobivajo informacije o mladinske delu? In kaj se pravzaprav pri tem predmetu naučijo?
Pri predmetu Uvod v mladinsko delo in raziskovanje mladine izvajam seminarske vaje, kjer se osredotočamo predvsem na praktično izvedbo projekta, ki ga študentje pripravijo v sklopu predmeta. Pri njem se lahko ukvarjajo ali z raziskovanjem določenega področja mladine ali pa se srečajo s samim mladinskim delom na terenu. Študentom tako na uvodnih srečanjih podam osnovne informacije o samem mladinskem delu in možnostih za vključevanje v mladinske organizacije, kot npr. katere organizacije delujejo v njihovi okolici, s čim se ukvarjajo, kdaj so aktualni termini usposabljanj itd. Včasih se s svojim delom pridejo predstavit tudi kakšne mladinske organizacije same. Po tem študentje na podlagi svojih interesov izberejo področje raziskovanja ali pa se vključijo v organizacijo, kjer sami nadaljujejo z raziskovanjem. Teme s področja raziskovanja mladine in mladinskega dela temeljiteje obdelajo na predavanjih, skozi projekt pa imajo možnost znanje uporabiti tudi v praksi. Tako skozi delo spoznavajo mladinsko kulturno dogajanje, se urijo v raziskovanju mladine, hkrati pa dobijo veliko konkretnih izkušenj.
Se vam zdi smiselno, da bi se študenti v sklopu predmeta Mladinsko delo preizkusili tudi v praksi/na terenu? Lahko na kratko opišete razvoj mladinskega dela v Sloveniji in njegove prelomne točke?
Seveda, to je tudi en izmed ciljev predmeta. Del ur v učnem načrtu je namreč namenjen tudi terenskim vajam. To pomeni, da študentje na podlagi pridobljenih informacij na uvodnem srečanju poiščejo organizacijo in v sodelovanju z njo pripravijo svojo idejo za izvedbo projekta/delavnice. Projekt tudi dejansko izvedejo, po koncu evalvirajo, pripravijo poročilo in rezultate predstavijo drugim študentom. Na ta način pridobijo izkušnjo z mladinskim delom, hkrati pa je to lahko dobro izhodišče za njihovo nadaljnje delo na področju, ki jih zanima. Kar nekaj študentov je npr. s svojim delom nadaljevalo tudi po zaključku projekta ali pa so začeli aktivno sodelovati tudi v ostalih aktivnostih kake mladinske organizacije.
Če se osredotočim na razvoj mladinskega dela v Sloveniji v zadnjem času, bi rekla, da je bila ena od pomembnejših točk ustanovitev Mladinske mreže MaMa. Pomembno je namreč, da med mladinskimi centri obstaja nekakšna povezanost in medsebojno sodelovanje, predvsem pa, da tudi nastopajo enotno oz. združeno v okviru ene mrežne organizacije. Poleg tega je bilo za razvoj mladinskega dela pomembno njegovo uveljavljanje in širša prepoznavnost. K temu je do sedaj prispeval tako Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, kot tudi vse večje poudarjanje pomena mladinskega dela s strani mladinske politike v zadnjem času, pogosto prav v povezavi z zaposlovanjem. V bodočemu razvoju verjetno še eno prelomno točko pomeni tudi priprava nacionalne poklicne kvalifikacije za mladinskega delavca.
Kako ocenjujete delo mladinskih centrov? Kaj je po vašem mnenju naloga mladinskih centrov?
Kolikor sem imela sama stik z njimi, delajo dobro. To potrjujejo tudi uspešno izpeljani mednarodni projekti in zadovoljni udeleženci. Mladinske centre sicer vidim predvsem kot organizacije, ki mladim poleg šole nudijo okolje za vključevanje v različne aktivnosti, omogočajo povezovanje mladih z istimi interesi, spodbujajo njihovo aktivno udejstvovanje, skrbijo tudi za mlade z manj priložnostmi, omogočajo pridobivanje izkušenj in nenazadnje nudijo oblike neformalnega izobraževanja.
Kakšno je po trenutno stanje v Sloveniji na področju mladinskega dela? Menite, da država v zadostni meri prisluhne organizacijam, ki se ukvarjajo z mladimi?
Sama sodelovanja med mladinskimi organizacijami in državo ne poznam dovolj dobro, da bi o tem lahko govorila. Na podlagi delovanja posameznih organizacij lahko sklepam, da je ena izmed glavnih ovir, s katerimi se srečujejo, financiranje kadrov in programov. Kako to dojemajo organizacije same, pa bi verjetno bolje znali pojasniti predstavniki organizacij.
Zaznavate kakšne ključne razlike med mladinskim delom, ki se izvaja v Sloveniji in tistim, ki ga prakticirajo v tujini?
Določene razlike obstajajo, a so verjetno v največji meri povezane s samo opredelitvijo mladinskega dela kot takega. To se od države do države lahko precej razlikuje že, če primerjamo starostne skupine mladih, ki so vanj vključene, pa tudi njegovo funkcijo, način izobraževanja za mladinske delavce itd. V državah, kjer je mladinski delavec že uveljavljen poklic in kjer je mladinsko delo bolj vpeto v izobraževalni proces, seveda prihaja do razlik v programih, ker pač imajo za to drugačne izhodiščne pogoje. Vendar vseeno mislim, da je v splošnem med mladinskim delom v Sloveniji in tujini veliko vzporednic, vsaj z vsebinskega vidika.
Sodelujete tudi pri projektu »Boost your internationalty«, ki ga izvaja Mladinska mreža MaMa. S čim se ukvarjate pri tem projektu?
Pri projektu se ukvarjamo z mednarodnim mladinskim delom, pri njem pa sodelujem kot raziskovalka. Glavni namen raziskovalnega dela je izvedba raziskave o učinkih mednarodnega mladinskega dela na mlade, ki so sodelovali v projektih z mladinskimi izmenjavami. V vsaki izmed sodelujočih držav (Finska, Estonija, Slovenija) zbiramo primere dobrih praks takšnih projektov, prav tako pa se ukvarjamo z identificiranjem ključnih značilnosti dobrih praks mednarodnega mladinskega dela.
Zakaj je po vašem mnenju mednarodna mobilnost pomembna? Katere so tiste njene kvalitete, ki dajejo mladinskemu delo dodatno vrednost?
Posameznik, ki se udeleži mednarodne mobilnosti, pridobi nove izkušnje v drugačnem okolju, kot ga je vajen doma. Sreča se torej z novimi praksami, spoznava drugo kulturo in jezik, takšna izkušnja lahko veliko prispeva tudi k njegovi samostojnosti itd. Za mladinske delavce, ki se udeležijo mednarodne izmenjave, je dodana vrednost vsekakor tudi spoznavanje drugega sistema mladinskega dela, novih načinov dela in praks, širjenje poznanstev s področja svojega dela in krepitev medkulturnih kompetenc. Raziskava v projektu Boost your possibilites se pravzaprav ukvarja prav z merjenjem učinkov mednarodne mobilnosti na mlade, tako da upam, da bomo po zaključku lahko prikazali čim več konkretnih rezultatov.
Kakšno se vam zdi stanje v Sloveniji glede zaposlovanja mladih? Zakaj se mladi vse pogosteje odločajo za iskanje dela v tujini in kaj bi morali storiti na nacionalni ravni za preprečitev bega možganov?
Iskanje zaposlitve za mlade dandanes vsekakor ni enostavno. To potrjuje tudi statistika, ki kaže, da se med mladimi v Sloveniji zmanjšuje delež stabilnih oblik zaposlitve, narašča pa fleksibilizacija. Pogost problem pri mladih je predvsem pomanjkanje delovnih izkušenj in kompetenc. Te najlažje dobijo v okviru prostovoljnih aktivnosti ali pa v prekarnih oblikah zaposlitve, kar jih ponovno vodi stran od stabilnih oblik zaposlitve. Mislim, da veliko mladih, ki se odločijo iskati službo v tujini, to počne zato, ker v slovenskem sistemu v določenem obdobju niso našli ustrezne priložnosti zase. Torej vsaj ne take, kot bi jo želeli. Soočanje z begom možganov je sicer povezano s številnimi dejavniki in ga ni moč preprečiti le z nekaj ukrepi. Bi pa vsekakor manj mladih ljudi razmišljalo o odhodu, če bi v Sloveniji zase videli perspektivo. Ukrepi za zaposlovanje mladih so sicer nekoliko pripomogli k lajšanju prehoda na trg dela, a veliko mladih še vedno s težavo išče zaposlitev. Morda bi bila delna rešitev tudi v večji povezanosti formalnega izobraževanja s trgom dela. Možnost usposabljanja na delovnem mestu že v času študija bi mladim dovolj zgodaj omogočila stik z delodajalci in pridobitev izkušenj na svojem področju izobraževanja. Zavedam se, da rešitev ni enostavna, vendar je mladim treba dati priložnost, da se sploh lahko dokažejo.
So po vašem mnenju mladinski delavci, mladinski centri ter mladinske organizacije v Sloveniji pomembni? Ali menite, da bi ravno tako šlo, v kolikor le ti ne bi obstajali?
Vsekakor so pomembni, saj predstavljajo alternativo ostalim oblikam udejstvovanja in izobraževanja, in mislim, da bo prepoznavnost njihove vloge v razvoju področja mladine v prihodnje še rasla.
