Iščemo dobre delodajalce

V začetku meseca je Sindikat Mladi plus organiziral dvodnevno konferenco z mladimi in odločevalci “Iščemo dobre delodajalce”.

Moje ime je Nika Zaletelj. Vesela sem, da sem dobila priložnost, da sem se udeležila konference”Iščemo dobre delodajalce,” ki jo je v začetku meseca organiziral Sindikat Mladi plus. Začenjam z delom na projektu MLADIM, ki ga je Mladinska mreža MaMa pripravila v okviru razpisa “Spodbujanje aktivnega državljanstva mladih za večjo zaposljivost 2016-2018,” ki je tudi ukrep sheme Jamstva za mlade, zato sem še toliko bolj vesela priložnosti, da lahko spoznavam tako način dela mladinskega sektorja, kot interpretacijo rezultatov ankete, ki so jo pripravili v Sindikatu Mladi plus. S projektom MLADIM sem pridobila svojo prvo zaposlitev in želim si izkoristiti priložnost, da lahko okrepim svoje kompetence, znanja in veščine ter prepoznam lastnosti področja mladih in zaposlitev.

Na konferenci sem izvedela marsikaj novega, tako iz izsledkov rezultatov ankete, kot s strani govorcev, saj je vsak izmed njih predstavil svojo zgodbo.

Ted Talk z izbranimi delodajalci

Predstavniki petih različnih podjetij in organizacij so predstavili svoje poglede na zaposlovanje in vključevanje mladih v kolektiv, po prestavitvah pa je sledila diskusija z mladimi.

Sindikat mladi plus je predstavil rezultate ankete Iščemo dobre delodajalce, v kateri so mladi, ki so že bili zaposleni, odgovarjali na vprašanja o dosedanjih izkušnja ter česa si želijo pri bodočih delodajalcih. Razmišljajo o ideji Certifikata Mladim prijazno podjetje, ki bi lahko spodbudil zagotavljanje dostojnega dela za mlade.

Po uvodu so se udeleženci razdelili v več manjših skupin, vsaka skupina pa je dobila temo, ki so se ji nato posvetili. Uporabljali smometode mladinskega dela, ki jih uporablja mladinski sektor za neformalno izobraževanje in pridobivanje idej. Teme, o katerih so se mladi pogovarjali so bile različne: mentorstvo na delovnem mestu, odnosi v službi, izobraževanja, delovno okolje.

Predstavniki Sindikata Mladi plus bodo pridobljene ideje zbrali v brošuri, ki bo ena izmed osnov za Certifikat Mladim prijazno podjetje. Udeležence so prav tako povprašali, kakšne so morebitne prednosti in slabosti uvedbe takšnega certifikata. Mladi so menili, da bi certifikat definitivno pripomogel k izboljšanju tako zaposlovanja mladih kot k zagotavljanju boljših pogojev dela zanje.

Sodelujoči na konferenci:

Miha Lavtar, direktor podjetja Optiweb

Zaposluje 30 ljudi, vsi so mladi in jim je pomembno, da se “imajo fajn in se dobro razumejo”. Povedal je, da mladi dandanes iščejo intelektualno delo, prav tako pa tudi podjetja iščejo ljudi, ki jim lahko ponudijo več. Izredno pomembna sta karakter in osebnost, saj lahko ekipa optimalno deluje le, če se vsi ujamejo med seboj. Optiweb to dosega preko prakse, saj jim fakultete napotijo študente, ki imajo priložnost da se izkažejo in tako dobijo zaposlitev pri njihovem podjetju. Prav tako je poudaril, da denar ni več glavni faktor in da ljudje iščejo predvsem delovna okolja z dobrim odnosom, kjer zaposleni vedo, da so pomembni. Delovno okolje močno pripomore k splošnemu vzdušju in počutju zaposlenih, pri njih ima vsak prostor svoj namen, prostori so pisani in živahni, prav tako pa vsi zaposleni nosijo copate. Motivacija je izrednega pomena, zato ima vsakdo izmed zaposlenih na voljo letni proračun za izobraževanja po lastni izbiri. Izobraževanja sam vidi kot odlično investicijo, saj tako ljudje pridobijo nova znanja, nove, sveže ideje, prav tako pa se povežejo med seboj. Poudarek je tudi na komunikaciji znotraj podjetja, enkrat na teden se vsi zaposleni dobijo na “Wazzup sestanku” kjer vse ekipe predstavijo dogajanje preteklega tedna ostalim. Imajo tudi “Kavo z direktorjem”, kjer ima vsak zaposleni priložnost, da predstavi svoje ideje in predloge za izboljšave.

Za konec je dodal, da mladi potrebujejo k zaposlitvi pristopati na podjetniški način, sami pristopiti k potencialnim delodajalcem z idejami, rešitvami in izboljšavami, in na tak način pokazati delodajalcem, kaj bi pridobili z njihovo zaposlitvijo.

Janja Hren, Generali Slovenija

Dandanes so zahteve delodajalcev precej visoke, saj želijo podjetja doseči čim boljšo konkurenčnost na trgu. Ljudje so dodana vrednost podjetja, vendar pa niso izkušnje tiste, ki so njihov glavni atribut, saj je bolj pomembno to, kaj posameznik lahko ponudi. Povedala je, da v Generaliju iščejo ljudi, ki imajo splošne lastnosti, ki se skladajo z vrednotami podjetja- odprte ljudi, kar je nekaj, kar je mladim blizu, poleg tega pa so pomembne strokovne in splošne kompetence; predvsem iščejo samoiniciativne mlade z izdelano vizijo. Generali zaposluje 443 ljudi, s povprečno starostjo 39 let, kar 40% zaposlenih pa je mlajših od 35. Mladim dajejo veliko priložnosti in imajo velik prehod iz študentskega dela v redno zaposlitev. Imajo sistem pripravništev, mentorstva, prav tako dajejo velik pomen na izobraževanja, redno pa tudi izvajajo analize potreb in tako prilagajajo program. So družini prijazno podjetje, imajo svoje športno društvo in dajejo velik poudarek na vključenost ljudi v projekte.

Povedala je, da si mladi želijo redne zaposlitve, vendar pa bi kljub temu želeli fleksibilen urnik in pa manevrski prostor pri delu, saj jim tako ni potrebno za vsako najmanjšo stvar spraševati ampak lahko samostojno opravljajo delo.

Monika Kostanjevec, CNVOS

Stanje zaposlovanja v nevladnem sektorju je podpovprečno, saj so NVO nepridobitne organizacija, katerih struktura financiranja je zelo raznolika, od razpisov do članarin, tako da so zaradi nestabilne finančne situacije tudi oblike zaposlovanja večinoma fleksibilne.

Pri izbiri najprimernejšega kandidata za razpisano delovno mesto upoštevajo mnogo različnih faktorjev, ti pa so specifični za posamezno delovno mesto. Vsako prejeto prijavo pregleda več ljudi, ki nato skupaj izberejo najprimernejše kandidate in jih predstavijo direktorju.

Glede zaposlovanja mladih ni opravljenih nobenih raziskav, vendar pa CNVOS sodeluje z veliko NVO in opažajo, da je možnosti za razvoj veliko, saj vse več mladih ustanavlja svoje NVO. Mladi si namreč želijo več kot zgolj službo in se udejstvujejo na področju, ki jih zanima, nato pa skozi prostovoljno delo in preko donacij pridejo tudi do javnih sredstev.

Vsak NVO ima svojo vizijo, pomembno je, da se počutiš pripadnega tej viziji. Mladi imajo pri zaposlovanju to prednost, da so radovedni in vsebinsko fleksibilni, saj ljudje z izkušnjami sčasoma razvijejo svoja pričakovanja in poglede na svet.

Monika Smodiš, ZRIRAP

Ustanovni člani ZRIRAP so se pred ustanovitvijo lastnega socialnega podjetja udejstvovali v NVO, vendar pa v z zakonu o socialnih podjetjih videli priložnost, da na ta način izboljšajo življenje svojih sovaščanov. Leta 2013 so tako ustanovili socialno podjetje Zavod za raziskovanje in razvijanje alternativnih praks. S pomočjo prostovoljcev so vzpostavili skupnostni eko-vrt, ki stoji na mestu nekdanje vrtnarije v osrčju Beltincev. S tem omogočajo lokalnim prebivalcem, ki nimajo zemlje za pridelovanje lastne hrane. Med svoje prioritete štejejo dejavnosti iz ekološkega, socialnega in trajnostno naravnanega razvoja. Socialna podjetja krepijo družbeno solidarnost in kohezijo, njihov osnovni cilj pa je ustvarjanje delovnih mest za ranljive skupine z manjšimi možnostmi zaposlovanja. V njihovem podjetju imajo zaposlenih pet takšnih oseb. Prav tako nameravajo urediti prodajalno ekoloških izdelkov in zaposlitveno izobraževalno središče, želijo pa tudi urediti sistem razdeljevanja presežkov hrane v različne javne zavode.

Neja Šmid, Zavod BOB

Na BOB so imeli v letu 2015 redno zaposlene štiri osebe, vsi ostali pa so bili zaposleni na drugačne načine (prostovoljno delo, študentsko delo, avtorske in podjemne pogodbe…), v letu 2016 pa imajo redno zaposlenih že kar 12 oseb.

Njihov način delovanja je nehierarhičen, tako da so sestanki lahko precej burni, vendar pa konfliktov nimajo za nekaj slabega. So namreč mnenja, da so to učne izkušnje in da se s tem razvijajo tako zavod kot tudi zaposleni. Nimajo glasovanj, saj stremijo k temu, da je vsakdo slišan in da vse sliši, tako da do rešitev pridejo z pogovorom, ki teče toliko časa, da pridejo do zaključka zadovoljivega za vse. Posameznike v zavodu vključujejo preko raznih projektov. Vsakdo dobi svojega mentorja, da lažje najde svoje mesto znotraj zavoda. Povedala je tudi, da pri njih prostovoljno delo nikdar ni nadomestilo za druge oblike zaposlitve. Izzivi s katerimi se srečujejo so predvsem finančne narave, saj je zagotavljanje sredstev težko in konstantno zahteva kreativne rešitve.

Aplikacija MaMa

Dogodki, prijava, prevoz in rezervacije... vse na enem mestu!

Author: Urednik MaMa

Deli to objavo!
Mladinska mreža MaMa