Mladi, zato da lahko postanejo aktivni državljani, potrebujejo vključujoče, varne in odprte državljanske prostore, v fizični kot tudi v virtualni obliki. Državljanski prostori za mlade pa se vse bolj krčijo, k čemur je prispevala tudi pandemija, kar je imelo za posledico vse manj priložnosti za mlade, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju svoje prihodnosti.
V času predsedovanja Slovenije Svetu EU na področju mladine si je Slovenija prizadevala, da se mladim zagotovijo varni, zdravi in urejeni prostore, kjer lahko organizirana mladina, pa tudi takšni z manj priložnosti, izvaja številne dejavnosti in se opolnomoči za vstop v odraslo dobo. Pomembno je namreč ohranjati in vzdrževati prostore, kjer se mladi svobodno zadržujejo, počutijo varne in dobro sprejete.
Na Uradu RS za mladino si želijo prispevati k varovanju in ustvarjanju odprtih, dostopnih, vključujočih in varnih državljanskih prostorov za mlade, ki olajšajo smiselno participacijo mladih. Zato so v evropskem letu mladih začeli s pripravljanjem zbornika Prostori za mlade, ki je bil izdan v januarju 2023.
Zbornik Prostori za mlade na slikovit ter vsebinsko poln način predstavlja fizične in virtualne prostore za mlade v Sloveniji. Preberete ga lahko tukaj. Odkrili boste 56 prostorov za mlade, vsakega s svojo zgodbo.
V zborniku je med drugimi prostori predstavljenih tudi 33 prostorov mladinskih centrov po celi Sloveniji. Ob tem je Maja Hostnik, direktorica Mreže MaMa, ki združuje 54 mladinskih centrov v Sloveniji, povedala:
Od začetka 90-ih let, v katerih so bili ustanovljeni prvi mladinski centri, so to prostori, ki mladim omogočajo aktivno udejstvovanje v lokalnem okolju, ter možnost, da jih ustvarjajo sami, po svojih lastnih željah in potrebah, s čimer pridobivajo še dodatne kompetence. Njihovi prostori so namenjeni neorganizirani mladini ter predstavljajo most med izobraževanjem in aktivnim državljanstvom. Zato je pomembno, da kot skupnost prepoznavamo in priznavamo njihov pomen, ter vlagamo v njihov nadaljnji razvoj.
Fotografija: Center mladih Koper
