Fundacija Friedrich Ebert Stiftung in mariborska filozofska fakulteta sta nedavno predstavili izsledke nove mednarodne raziskave o mladih. Pri omenjeni študiji je med drugim sodeloval tudi Miran Lavrič z mariborske filozofske fakultete, ki je v mesečnem intervjuju spletnega portala mlad.si predstavil ključne ugotovitve.
»Vsekakor so rezultati relevantni za mladinske politike. Osebno se mi zdi posebej pomembno, da politika karseda aktivno naslavlja vprašanja stanovanjske problematike, ki so pri vrhu skrbi mladih,« je poudaril. Na nek način se mu zdi vzpodbudno, da mlade skrbi za stanje javnih sistemov, kot je zdravstveni ali pokojninski sistem. To kaže, da jih dejansko zanima prihodnost v slovenski družbi, kar se med drugim kaže tudi v okrepljenem politiko. To je potencial, ki ga etablirana politika ne bi smela spregledati.
Poleg naraščanja stresa raziskovalci opažajo tudi denimo močno povečanje občutkov brezvoljnosti in odtujenosti. Vse več mladih namreč meni, da je življenje prazno in brez pomena. V zadnjih šestih letih se je precej povečal tudi pesimizem glede osebne prihodnosti in prihodnosti slovenske družbe kot celote. Danes na primer že skoraj polovica (46 %) mladih meni, da se bo splošno stanje slovenske družbe v naslednjih desetih letih poslabšalo.
Miran Lavrič o rezultatih raziskave med mladimi: “Mladi, tako kot javnost nasploh, že zelo dolgo izkazujejo nizko zaupanje do politike. To ni nič novega. Treba je vedeti, da je politika vedno javno izpostavljena ob vseh težavah, ki se porajajo v družbi, in seveda znotraj politike same.”
Tako kot druge raziskave tudi omenjena kaže, da dekleta v večji meri poročajo o negativnih vidikih duševnega stanja. Pogosteje na primer poročajo o visokem stresu in tudi o visoki zaskrbljenosti glede stvari, ki bi se lahko zgodile njim osebno ali celotni družbi, recimo da bi bile žrtve fizičnega napada, da bi resno zbolele, da bi prišlo do vojne ali do hudih posledic podnebnih sprememb.
Celoten intervju lahko preberete na spletnem portalu mlad.si.
Na ravni političnih stališč pa raziskovalci opažajo precej večji porast nacionalizma med fanti, ki seveda v tem oziru prednjačijo pred dekleti. Prav tako so fantje bistveno manj naklonjeni povečanju pravic marginalnim skupinam, kot so pripadniki LGBTQIA+ skupnosti ali etnične manjšine.
