“Job shadowing” izkušjna iz Estonije
Letos so se predstavniki petih članic Mreže MaMa udelžili »job shadowinga« v Estoniji in na Finskem, ker so se spoznavali z naravo dela tamkajšnjih mladinskih centrov, z njihovo infrastrukturo, projekti, ki jih imajo in aktivnostmi, ki jih organizirajo. Aleksander Kraner iz Mladinskega centra Ptuj je obiskal Estonijo, kjer je za en teden postal član ekipe v organizaciji Keila Noortekeskus.
Z odhodom na projekt »job shadowing« sem imel več ciljev in pričakovanj. Seznaniti sem se želel s načinom dela v mladinskem polju v državi Estoniji in konkreteje na lokalnem področju, kjer sem bil vključen v organizacijo »Keila Noortekeskus«. Kakšen posluh imajo oblasti do mladinskega dela. Kako je poskrbljeno za izobraževanje za mladinske delavce. Spoznati sem želel specifične pristope dela z mladimi.
Preko posredovane literature sem spoznaval organizacijo dela na nacionalni in lokalni ravni na mladinskem področju. Vključeval sem se v načrtovanje izvedbe posameznih delavnic za otroke in mladino. Sodeloval sem pri praktični izvedbi posameznih delavnic. Mladim sem v obliki interaktivne delavnice predstavil državo in kraj od koder prihajam. Kljub jezikovni barieri sem samostojno izavajal določene delavnice za otroke in mladostnike.
Kljub pomislekom sem spoznal, da je možno starostno mejo mladostnikov znižati in še vedno izvajati mladinsko delo. Naučil sem se tudi, kako aktivno vključiti vso osebje zaposleno v mladinskem centru pri izvajanju določenih aktivnosti. Mladostniki s tem pridobivajo nove izkušnje in spletejo poznanstva z zaposlenimi. Zaposleni, pa »presekajo« administrativno delo in se opolnomočijo z osnovnim mladinskim delom.
Po končanem projektu ocenjujem, da imamo v Sloveniji relativno dobro organizirano področje mladinskega dela. Pomembno spoznanje je, da pri nas še vedno nimamo samostojnega študijskega programa mladinskega delavca. Aktivnosti na tem področju bomo morali pospešiti, predvsem na nacionalnem nivoju. Kljub preobremenjenosti z administrativnim delom, morajo zaposleni v mladinskih centrih aktivno sodelovati z mladostniki, kajti le na ta način se krepijo odnosi in se spoznavajo potrebe in pričakovanja mladostnikov.
Zaključim lahko, da je bilo delo v Keila Noortekesku zelo prijetno in poučno. Zaposleni so bili zelo prijazni in pripravljeni podajati znanje iz njihovega področja dela.
