Mladinski centri in mladinske organizacije pri svojem delu večkrat naletijo na izzive. Eden izmed tistih, s katerimi se srečuje večina od naštetih, je pomanjkanje sistemskega financiranja, ki bi organizacijam v nevladnem sektorju, zagotovilo nemoteno delovanje.
V Delu je bil v ponedeljek, 4. decembra 2017, pod avtorstvom novinarke Katarine Bulatović, objavljen prispevek o sistemskem financiranju nevladnih organizacij, v katerem je mnenje podala tudi mag. Maja Hostnik, direktorica Mladinske mreže MaMa, ki združuje in zastopa že 48 mladinskih centrov po vsej Sloveniji.
Direktorica Mreže MaMa je poudarila posledice neurejenega sistemskega financiranja nevladnih organizacij, ki delujejo na področju mladine, saj zaradi pomanjkanja sredstev »ne moremo ponuditi novih usposabljanj in zaposlenim podaljšati pogodb, novim pa ne ponuditi delovnega mesta.«
Ključna cilja Mladinske mreže MaMa sta spodbujanje aktivnega državljanstva mladih in krepitev njihovih zaposlitvenih kompetenc. Ker pa je sistemsko financiranje nevladnih organizacij še vedno slabo urejeno, to predstavlja velik zalogaj za organizacijo, saj se sooča s pomanjkanjem kadra. Prijava na zahtevnejši razpis namreč zahteva, da pri njej sodelujejo vsaj trije zaposleni, ta pa lahko traja tudi cel mesec. V tem času se zaposleni žal ne morejo osredotočati na druga področja, za katera skrbi Mreža MaMa.
Velik problem, ki ga opažajo na Mreži MaMa, se pojavlja po zaključku usposabljanj in delavnic v sklopu projektov, saj jih ob zaključku projekta, zaradi zaključenega financiranja ni več mogoče izvajati.
Do konca leta naj bi financiranje nevladnih organizacij olajšal zakon o nevladnih organizacijah in strategija njihovega razvoja. Kot pravi Andreja Črnak Meglič, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade, predvideva strategija posebna razvojna sredstva za financiranje pridobivanja dodatnih sredstev evropskih projektov, novih zaposlitev, koordinatorjev za prostovoljce in mrežnih organizacij.
V prispevku je Megličeva poudarila, da nevladne organizacije iz javnih razpisov dobijo v povprečju tretjino sredstev, preostali del pa iz tržnih dejavnosti in donacij. Iz tega izhaja, da imajo nevladne organizacije premalo potenciala, da bi se profesionalizirale, na kar pa kaže tudi podatek, da je v Sloveniji v nevladnih organizacijah v povprečju šestkrat manj zaposlenih, kot v Evropski uniji.
Prav tako se tudi na Mreži MaMa skupaj z mladimi in mladinskimi centri ter Mladinskim svetom Slovenije v sklopu projektov strukturiranega dialoga, ki so s strani Mreže MaMa podprti iz programa Erasmus + Mladi v akciji pod okriljem Nacionalne agencije MOVIT, prizadevajo za povečanje sredstev v mladinskem sektorju in morebitno večjo stabilnost mladinskih organizacij. “V Sklopu delovne skupine Jamstva za mlade pa oblikujemo ukrepe za večje zaposlovanje mladih. Veliko korakov je že bilo narejenih, a se zavedamo, da bo potrebno še več dialoga in sodelovanja med organizacijami in odločevalci ter upoštevanja potreb mladih,” je še dodala Maja Hostnik.