Ljubljana, 10.8.2023 – Ob mednarodnem dnevu mladih, ki letos v ospredje postavlja zelene spretnosti za mlade, Mladinska mreža MaMa, mrežna organizacija 55 mladinskih centrov v Sloveniji, skupaj z mladinskimi centri izpostavlja pomembnost mladinskih centrov in mladinskega dela pri spodbujanju in razvijanju zelenih spretnosti mladih. Ob vse hitreje napredujočih podnebnih spremembah so mladi tisti, ki se najbolj zavedajo pomena zelenega okolja in pomembno vplivajo na prehod v bolj zeleno prihodnost. Mladi imajo potencial, da se opremijo z zelenimi veščinami in znanji, saj bodo tako bolj uspešno delovali v vse hitreje spreminjajočem se svetu in izkoristiti priložnosti, ki jim jih ponuja.
Mladinski centri mladim zagotavljajo varno podporno okolje in prostor, v katerem se lahko učijo, rastejo in uspevajo ter pridobivajo socialne veščine in neformalna znanja, ki jim bodo v pomoč pri gradnji kariere in iskanju zaposlitve. Mladim v mladinskih centrih podporo in pomoč nudijo mladinski delavci, ki jim prisluhnejo, ponudijo smernice in zagotovijo občutek skupnosti za vse ter jim omogočajo, da širijo svoja obzorja izven svojih meja. Mladinski centri, ki svoje programe oblikujejo in izvajajo na podlagi potreb mladih, družbe in lokalnega okolja, glede na interes mladih, v zadnjih letih velik poudarek namenjajo prav zelenim tematikam in razvoju zelenih spretnosti mladih. Raziskava Mladina 2020 je namreč pokazala, da je trajnostna zavest in trajnostno delovanje mladih v zadnjem desetletju močno napredovala. Kar 67% mladih, v primerjavi s 30% leta 2010, tako poskuša vplivati na svojo okolico, da bi delovala čim bolj trajnostno.
Ob zadnjih dogodkih, ki smo jim bili priča v začetku avgusta, so se mladinski centri zelo dobro odzvali, se povezali z lokalno skupnostjo in ponudili varna zatočišča najbolj ranljivim v družbi, ki so ostali brez svojih domov. S prostovoljnim delom in prostovoljnimi akcijami ter hitrim odzivom so tako nudili pomoč najbolj prizadetim. S tem dokazujemo, da so mladi sedanjost in prihodnost naše družbe.
Ne le prostovoljstvo, ampak ciljno usmerjene dejavnosti v mladinskih centrih mladim omogočajo, da med drugim pridobivajo tudi zelene veščine. Med zelene spretnosti spadajo znanje, sposobnosti, vrednote in stališča, ki so potrebna za lažje sprejemanje okoljsko trajnostnih odločitev za življenje v trajnostni in z viri gospodarni družbi, njen razvoj in podporo. Kako v praksi poteka pridobivanje omenjenih spretnosti mladih in kako mladinski centri zagotavljajo mladim pridobivanje zelenih veščin, smo iz različnih krajev po Sloveniji zbrali nekaj dobrih praks, ki jih predstavljamo spodaj.
PREGLED ZELENIH PRAKS MLADINSKIH CENTROV ZA KREPITEV ZELENIH SPRETNOSTI MLADIH
Mladi Zmaji in Mladinski center Bob v Ljubljani
Ljubljanski mladinski centri se dobro zavedajo pomena zelenih znanj mladih za prihodnost, kar se odseva v njihovih aktivnostih in delovanju. Eden izmed bolj opaznih projektov je prenova odsluženega mestnega avtobusa v mobilni mladinski center Ljuba in Drago, kjer so mlade na projektu vodili in usmerjali izkušeni strokovnjaki s področja kreativnih industrij (oblikovanje, arhitektura, komunikacija) in mladinskega dela. Mreža mlada Ulica in Mladi zmaji Šiška mlade ozaveščajo o pomembnosti zelenih urbanih površin in svoje aktivnosti izvajajo v zeleni dnevni sobi na prostem, o pomenu trajnostne ureditve prostorov mlade ozaveščajo tudi Mladi zmaji Golovec. Mladi se veščin popravljanja, reciklaže ter predelave oblačil lahko naučijo v Mladinskem centru Ulca, Mladi zmaji Golovec in Mladi zmaji Bežigrad, kjer redno potekajo tudi izmenjave oblačil. V okviru projekta Trajnostna Livada, ki ga izvaja Mladinski center BOB pa mladi organizirajo raznolike delavnice za spodbujanje trajnostnega življenjskega sloga med sovrstniki in drugimi občani Ljubljane.
Ostale prakse mladinskih centrov po Sloveniji
Aktivnosti, ki spodbujajo trajnostno delovanje mladih pa ne najdemo le v Ljubljani, temveč tudi v drugih mestih in manjših krajih po Sloveniji. V Mladinskem centru Brežice se mladi vključujejo v t.i. “zeleno stražo”, ki spodbuja obiskovalce prireditev, da ločujejo odpadke. Prav tako so njihove prireditve zero waste, saj poskrbijo za vsaj za 90% pravilno ločenih odpadkov. Mladi so v Mladinskem centru Podlaga Sežana v sklopu evropskega leta mladih uresničili pobudo Odprti borjači, s katero so v lokalnem okolju v praksi preizkusili krožno gospodarstvo, saj so po vzoru garažnih razprodaj prebivalci odprli svoja dvorišča. Na krožnem gospodarstvu je poudarek tudi v MKC Maribor, kjer se je odprla točka souporabe, kjer si mladi lahko izposodijo električne naprave in druge predmete. Uspešen projekt posredovalnica brezplačne rabljene tehnične opreme pa deluje tudi v Mladinskem centru Velenje. V Lokal Patriotu izvajajo aktivnosti na področjih socialnega razvoja in varstva okolja, s posebnim poudarkom na delavnicah prehranske samooskrbe, ki so jih samostojno razvili v mladinskem centru. Delavnice s področja reciklaže, upcyclinga in izmenjave oblačil izvaja tudi Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota, kjer so v preteklih letih obravnavali tudi perečo problematiko povečanega odlaganja odpadkov v njihovi regiji, ki imajo potencial ponovne uporabe. Za ponovno uporabo materialov se zavzemajo tudi v Mladinskem dnevnem centru Blok, kjer jih ponovno uporabijo pri različnih delavnicah, kar je stalna praksa večine mladinskih centrov, ki se trudijo da bi bili čim bolj trajnostni tudi pri svojem lastnem delovanju.
Prispevek Mreže MaMa
Čeprav so zelena znanja in spretnosti pomembni za ljudi vseh starosti, imajo večji pomen za mlajše ljudi, ki lahko k zelenemu prehodu prispevajo dlje časa. Na Mreža MaMa se tega pomena dobro zavedamo, zato smo v zadnjih petih letih v sodelovanju z družbo Zeos, d.o.o., v okviru evropskega programa Life, ki se osredotoča na varno ravnanje z odpadki, sodelovali v različnih projektih, ki spodbujajo zelene veščine mladih. Mlade smo z raznovrstnimi aktivnostmi ozaveščali o e-cikliranju in krožnem gospodarstvu, letos pa v mladinskih centrih odpiramo točke souporabe, kjer si mladi lahko izposojajo (elektronske) naprave. Trajnostne aktivnosti izvajamo tudi v sklopu projektov Erasmus+ Mladina in Evropska solidarnostna enota. V letu 2023 smo začeli z izvajanjem projekta Katalizatorji trajnostnih sprememb, ki mladim omogoča platformo za sodelovanje pri razvoju na področju trajnostnih sprememb. Mladinski center Kotlovnica Kamnik, KamRa Radovljica, Mladinski center Podlaga Sežana, Mladinski center Dravinjske doline, Mladinski center Velenje in Mladinski kulturni center Slovenj Gradec bodo mlade opremili z znanji, kako načrtovati in izvesti projekt s področja zelenitve ter mladim pri uresničevanju lokalne pobude s področja trajnosti nudili vso potrebno podporo.
Mag. Maja Hostnik, direktorica Mreže MaMa: »Na Mreži MaMa se zavedamo pomena sodobnih izzivov, med katere uvrščamo tudi skrb za okolje in naš planet. S tem namenom sodelujemo z različnimi organizacijami in skupaj z mladinskimi centri prispevamo k bolj zelenemu okolju in trajnostnemu delovanju. Zavedamo se pomena krepitve vrednot posameznika, predvsem mladih in zato skupaj z mladinskimi centri in družbo Zeos, v okviru programa Life, vzpostavljamo točke souporabe. V prihodnje bomo pričeli oblikovati koncept digitalne in zelene transformacije v mladinskih centrih in ravno mednarodni dan mladih je priložnost, da se ozremo nazaj in pričnemo z usmerjenim načrtovanjem kako v družbi nuditi prispevek na področju trajnostnega delovanja.«
Mladinsko delo ustvarja močnejše in bolj odporne skupnosti. Z vlaganjem v mlade vlagamo v prihodnost naših skupnosti in zagotavljamo, da bodo uspešne tudi v prihodnjih letih.
