V sredo, 27. februarja 2019, je v Državnem zboru Republike Slovenije potekala javna tribuna z naslovom “Zakaj mladi na evropske volitve?”, kjer približno sto mladih iz cele Slovenije razpravljalo o aktualnih vprašanjih, povezanih z Evropsko unijo in aktivnim državljanstvom. Razprava je bila sestavljena iz treh vsebinskih sklopov – prva sklopa sta se nanašala na participacijo in izobraževanje ter zaposlovanje mladih, zadnji pa je naslavljal vprašanja o tem, v kakšni Evropi želimo živeti.
Zbrane je uvodoma nagovoril predsednik Državnega zbora, mag. Dejan Židan, ki je mlade spodbudil k udeležbi na evropskih volitvah, 26. maja letos, upoštevajoč zaskrbljujoče podatke o nizki volilni udeležbi mladih na volitvah v Evropski parlament.
Jaka Matičič (MSS) vidi vzrok za nizko udeležbo mladih na EU volitvah v dejstvu, da so mladi izgubili zaupanje v politike na domačem pragu: “Slovenija ne zagotavlja vzpodbudnega političnega okolja, obljube dane maldim pred volitvami pa se redko uresničijo.” Matičič vidi možno rešitev v uvrstitvi mladih predstavnikov oziroma kandidatov za EU parlament višje na kandidatne liste, saj sedaj, če že so prisotni, so uvrščeni na konec kandidatnih list.
Kristijan Briški (DOS) in Lucija Karnelutti (DOS) še dodajata, da bi državljanska vzgoja v šolah lahko pomagala k višji udeležbi na volitvah. Briški je pohvalil kampanjo #tokratgremvolit, njegovi pohvali se je pridružila Meliha Zahirović (DOS), ki je še dodala, da mladi premalo poznajo politični ustroj EU pa tudi informacij o tem, kaj mladim kandidati dejansko ponujajo, je premalo ali pa ne pridejo do njih.
Mladi so se v razpravi dotaknili tudi vprašanja elektronskih volitev, vendar so bili enotni, da tovrstna rešitev ne bi odpravila težav z volilno udeležbo mladih. Timotej Klinc (DOS) je povedal, da vidi tako rešitev kot “zdravljenje simptoma, ne težave“. Kot primer je navedel ne preveč uspešno implementacijo eVolitev v Estoniji. Tudi o vprašanju o uvedbi obveznih volitev so se vsi strinjali, da je to nemogoče, saj živimo v demokratični družbi. Večji pomen vidijo v tem, da mladi dobijo dovolj informacij s strani kandidatov, saj jim s tem zbudijo zanimanje in jih tako motivirajo k udeležbi na volitvah.
V drugem delu javne tribune so mladi razpravljali o izobraževalnih in zaposlitvenih priložnostih, ki jih ponuja EU. Bili so enotnega mnenja, da programi, ki jih omogoča Erasmus+, pripomorejo h kvaliteti izobraževanja in življenskih izkušenj za mlade, zato so tudi pozdravili dodatno financiranje programa. Programe Erasmus+ ocenjujejo kot eno izmed pozitivnih rešitev, ki jo EU ponuja mladim, tudi v smislu večje mobilnosti znotraj EU.
Teja Jarc (Sindikat Mladi plus) je povedala, da se malokdo zaveda, da so tudi programi kot je npr. shema Jamstvo za mlade (ukrep za spodbujanje zaposlovanja mladih), financirani s strani evropskih sredstev. Skozi ukrep Jamstva za mlade se je zaposljivost mladih povečala, vendar pa se je meja nezaposljivosti pomaknila navzgor (večja je v populaciji 30. do 40. let). Pri tem je izrazila zaskrbljenost nad povečanjem prekarnih zaposlitev. Te namreč ne nudijo potrebne varnosti za načrtovanje prihodnosti.
V nadaljevanju so mladi razmišljali tudi o tem, kakšna je Evropa, v kateri želijo živeti. Mladi pozdravljajo vrednote EU, kot so povezanost, raznolikost ter odprtost meja, vendar pa želijo tudi soodločati pri njeni nadaljni prihodnosti. “Mladi si želimo krojiti prihodnost in želimo pri tem soodločati. Ne samo pred volitvami, tudi skozi mandat,” poudarja Valentin Šeško (DOS).
Okoljevarstvo je ena od tem, ki po mnenju mladih presega politične delitve. Mladi so ravno na področju okoljevarstva vodilni pri zagovarjanju in varovanju čistega okolja. Zavedajo se, da so oni tisti, ki bodo čez 50 let živeli posledice naših današnjih dejanj.
Javna tribuna je potekala v sklopu projekta Zakaj na evropske volitve? v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije, Študentsko organizacijo Slovenije, Dijaško organizacijo Slovenije, Mladinsko mrežo MaMa, Sindikatom Mladi plus in pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji.
