V torek, 31. maja je v Mladinskem centru Vič potekal sedmi regijski posvet za pripravo Resolucije o Nacionalnem programu za mladino. Mladi udeleženci so izpostavili, da so velikokrat povabljeni k participaciji, vendar največkrat niso seznanjeni z razpleti. Jasno so izrazili pobudo za follow up in zagovorništvo – kje lahko preverijo, kaj se uresničuje, kako se vodijo procesi implementacije?
Mladi so tokrat na vseh področjih izpostavili pomen mladinskega sektorja in mladinskih centrov. Poudarili so, da je treba mladinsko delo okrepit in še bolj razvijat, spodbujati financiranje in mehanizme, da se lahko mladinski centri z mladimi dejansko odzivajo na različne in spreminjajoče potrebe. Potrebno je krepiti delovanje mladinskega sektorja in vrednotenja pomena mladinskih delavcev, spodbujati in sofinancirati dodatne zaposlitve in štipendije za zaposlovanje mladih v mladinskih centrih. Metode mladinskega dela in neformalnega izobraževanja je potrebno prenesti tudi na raven formalnega izobraževanja in aktualizirati programe ter vsebine (finančno opismenjevanje, politične in državljanske kompetence, pravna oz. državna ureditev, duševno zdravje ipd.).
Veliko problematik je tudi na področju duševnega zdravja, kjer mladi spodbujajo preventivne aktivnosti in ozaveščanje za destigmatizacijo področja, tudi preko mladinskih organizacij in opolnomočenja strokovnih sodelavcev na področju preventive, ozaveščanja in informiranja. Ključno je, da se vsem omogočijo enaki pogoji dostopa do psihoterapevtov in psihosocialne pomoči, s subvencijami oz. umestitvi na primarno raven zdravstva in opraviti zakonsko sistematizacijo celotnega področja, ki je do sedaj še vedno neurejeno.
Spodbujajo decentralizacijo infrastrukture, najeme z možnostjo odkupa, okrepitev delovanja javnega stanovanjskega sklada oz. prevetritev mehanizmov za zagotavljanje širše mreže javnih stanovanj ter stanovanjske zadruge.
Na področju okolja, poleg samega ozaveščanja in odgovornega ravnanja potrošnika, pričakujejo predvsem sistemske in strukturne zakonske ukrepe, usmerjene tudi v gospodarstvo (pozitivne in negativne spodbude za trajnostna podjetja). Spodbujajo razvijanje konceptov in storitev krožnega gospodarstva, podaljševanje garancije elektronskih naprav (vsaj 5 let) in 100% povratno embalažo.
Na področju kulture je nujno podpreti in razvijati kulturo dialoga v javnem prostoru, skrbeti za uravnoteženost medijev, ozavestiti pomen kulturne dediščine med mladimi in nasploh vrednotiti kulturo in ustvarjalnost višje, saj se jim zdi, da ima oblast do kulture podcenjevalni odnos, prav tako so izpostavili, da ni dovolj mehanizmov za finančno spodbujanje mladih kulturnikov.
Ker je temeljni cilj NPM zagotoviti medsektorsko usklajen pristop do problemov, s katerimi se soočajo mladi, so se posveta udeležili tako predstavniki lokalnih skupnosti kot nacionalnih institucij. Dialog z mladimi pa so vzpostavili direktorica Urada RS za mladino mag. Dolores Kores in sekretar na Uradu RS za mladino mag. Andraž Zgonc, predstavnice Ministrstva za javno upravo Jelena Tabaković in Mojca Žerovec, v občinstvu sta sedeli tudi Natalija Drnovšek in Anja Hostnik, predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Brodnik Lodewijk in Boštjan Petelinc ter vodja urada za mladino Mestne občine Ljubljana Katarina Gorenc. V občinstvu in kot udeleženka delavnic je bila prisotna tudi Emilija Mitrović, mestna svetnica Mestne občine Ljubljana in predsednica sveta za mlade Mestne občine Ljubljana.
Sledi še 5 regijskih posvetov za pripravo NPM. Naslednji bo že 2. junija v Mariboru, nato pa se ekipa mladinskih delavcev, ki pod okriljem Mreže MaMa vodijo posvete, seli še v Koper, Črnomelj, Kamnik, Postojno in na Ravne na Koroškem.
Aktivnostim za pripravo NPM, drugim aktivnostim v evropskem letu mladih ter aktualnemu dogajanju v mladinskem sektorju lahko sledite na portalu mlad.si.
