Danes je v Novem mestu potekalo šesto regijsko posvetovanje za pripravo Resolucije o nacionalnem programu za Mladino, kjer je 13 udeležencev izpostavilo pomanjkanje subkulturne pestrosti, kar zaznavajo kot problem na področju kulture. Menijo, da se prevečkrat podpre konvencionalna kultura in že prepozni avtorji; mladi kot nosilci subkultur posledično nimajo možnosti na razpisih. Želijo si izenačevanja pomena prevladujoče kulture in subkultur. Predvsem pa so izpostavili, da mora obstajati vertikalna povezanost med vsemi družbenimi sektorji, ki naj deluje od spodaj navzgor, vendar morajo pri tem tisti na vrhu zares poslušati iskati načine, kako upoštevati predloge, ki so prišli s strani mladih.
Mladi pa na posvetu niso obravnavali le področja kulture, temveč tudi področja zaposlovanja, podjetništva, izobraževanja, mladih in družbe, okolja, zdravja in bivanjskih razmer.
Udeleženci so tokrat tematske sklop okolje in trajnost, bivanjske razmere in zdravje ter dobro počutje obravnavali celostno, saj se med seboj povezujejo. Izpostavili so, da je zdravje učinek dobrih bivanjskih in okoljskih razmer, ki morajo biti čim bolj trajnostne, saj spodbujanje trajnostnega življenjskega sloga krepi zdravje. Potrebno je zmanjševanje ogljičnega odtisa – prednost je potrebno dati lokalni industriji, javni prometni infrastrukturi, urejanju okolja ter spodbujanju trajnostne mobilnosti, ki ima učinke na zdravje. Na področju duševnega zdravja so tudi tokrat poudarili, da je nujno bolj dostopno svetovanje – naj bodo v šolah pozorni na duševno zdravje, naj se razbija tabuje, naj bo v šoli dostopna prva pomoč za duševne stiske. Želijo si tudi več javnih površin namenjenih gibanju. Opozorili so, da pri zdravem načinu življenja nimajo vsi enakih možnosti za zdravo življenje glede na svoj socialni status, in predlagali reguliranje oz subvencioniranje fitnesov in druge rekreativne telovadbe.
Skupno so obravnavali tudi zaposlovanje, podjetništvo in izobraževanje, kjer so opozorili, da nastajajo novi poklici glede na nove globalne razmere in digitalizacijo ter kot primer takega poklica izpostavili »gaming« – profesionalno igranje računalniških iger. Izobraževalni sistem naj bo pozoren na nastajajoče nove poklice in naj jih ne tabuizira temveč ustvarja razmere, kjer se bodo varno razvijali. Kot problem zaznavajo tudi, da trg delovne sile preveč narekuje kariero mladih ljudi, ki velikokrat podrejajo želje, talente in veščine službam, ki so takrat dosegljive. Predlagali so da se v izobraževalni sistem vpeljejo modeli, ki bodo spodbujali aktivno državljanstvo, in krepitev neformalnega izobraževanja. Sektorja naj se potem povežeta, da se aktivnosti dopolnjujejo, kar bi mlade spodbudilo k izobraževanju nasploh. Predlagali so tudi, naj bo v razredu manj učencev, naj bo na dan največ 6 ur pouka z 10 minutnimi odmori. Zdi se jim pomembno, da bodoči pedagoški delavci opravijo preizkus oz. psihološki test, da vidijo če so sposobni za delo z mladino. Prav tako naj imajo konstantna izobraževanja, saj se mladina in njene potrebe zelo hitro spreminjajo. Izrazili so potrebo po bolj zdravi šolski prehrani, ki bi bolj spodbujala kognitivni performans. Želijo si več pogovornih delavnic, pogoste razredne ure, kjer se da odpirat teme o življenju – šola ni samo prostor, kjer se podaja znanje, ampak prostor kjer se vzpostavlja skupnost in gradi zaupanje, kjer lahko debatiraš o življenjskih tematikah.
Mladi so na posvetu ugotovili tudi, da živijo v zelo razvojno naravnani lokalni skupnosti. Občina Novo mesto ima namreč sprejete strateške dokumente za mlade. Mestna občina Novo mesto bi tako lahko bila primer dobre prakse na področju strateškega načrtovanja razvoja za vse generacije.
Ker je temeljni cilj NPM zagotoviti medsektorsko usklajen pristop do problemov, s katerimi se soočajo mladi, so se posveta udeležili tako predstavniki lokalnih skupnosti kot nacionalnih institucij. Dialog z mladimi pa so vzpostavili direktorica Urada RS za mladino mag. Dolores Kores in sekretar na Uradu RS za mladino mag. Andraž Zgonc, predstavnica Ministrstva za kulturo mag. Nataša Bucik in Mitja Valentinc iz Razvojnega centra Novo mesto, s katerimi so mladi vzpostavili konstruktiven dialog.
Sledi še 6 regijskih posvetov za pripravo NPM. Naslednji bo že 26. maja v Postojni, nato pa se ekipa mladinskih delavcev, ki pod okriljem Mreže MaMa vodijo posvete, seli še na Ravne na Koroškem, v Maribor, Koper, Črnomelj in Kamnik.
