Suzana, Sara in Urban so se v začetku tedna med 27. 11. in 28.11., mudili v štajerski prestolnici, kjer so se udeležili letnega srečanja mladinskega sektorja, ki je potekal na temo “Ali je čas za digitalno mladinsko delo?”
V uvodnih nagovorih so udežence posveta pozdravili: predsednik Mladinskega sveta Slovenije, Tin Kampl, v.d. direktorja Urada RS za mladino, Rok Primožič ter podžupan Mestne občine Maribor, Saša Pelko.
Udeležence posveta je pozdravil tudi v.d. direktorja Urada RS za mladino, Rok Primožič, ki je na posvetu prvič nastopal v novi vlogi “V veliko veselje mi je, da vas lahko pozdravim še posebej, ker to prvič delam v moji novi vlogi. V zadnjih šestih mesecih sem imel priložnost spoznati vsaj del raznolikosti našega mladinskega sektorja in kljub temu, da sem bil v to sfero vpet že kar nekaj let, sem še vedno vsak dan presenečen in vesel, koliko in kakšne aktivnosti se vsak dan dogajajo v našem sektorju“.
Po uvodnih govorih je v dopoldanskem delu sledila predstavitev vmesne evalvacije učinkov programa Erasmus+ Mladi v akcijo, ki jo je pripravil doc. dr. Tomaž Deželan.
Evalvacija je pokazala, da so splošni cilji za mlade z manj priložnostmi izpolnjeni ter da je program Erasmus+ zelo pomemben za Slovenijo. Izzivi, s katerimi se soočajo so predvsem v tem, da nekateri cilji programa ne izhajajo iz polja mladinskega sektorja. Deželan je predstavil tudi predloge za prihajajoči program, in poudaril, da se naj program raje, kot na rešitev trga dela osredotoči na družbeno odgovornost in družbeno kohezijo.
V okviru predstavitve projekta Evropska solidarnostna enota (ESC) sta Barbara Zupan iz Urada RS za mladino in Janez Škulj, bivši direktor Nacionalne agencije Movit, podala pomembnejše informacije o prihajajočem novem programu. Glavna komponenta programa je solidarnost, poleg prostovoljstva pa naj bi podpirala tudi zaposlovanje. Program je za zdaj v fazi podajanja splošnega mnenja držav članic, da bo projekt zagotovljen, pa je potrebno mnenje Evropskega parlamenta in končno mnenje Evropske komisije.Posvet se je nadaljeval z okroglo mizo na temo “Zakaj so pomembne digitalne kompetence za mlade in kako jih lahko prenesemo v digitalno mladinsko delo”.
“Pametno mladinsko delo bi jaz v tem trenutku enačil z digitalnim mladinskim delom. Vidim ga, kot enakovreden del mladinskega dela. Je tisti del mladinskega dela, ki dopolnjuje mladinsko delo, kot ga že poznamo in se ponaša z vsemi etičnimi vrednotami.«Matjaž Medvešek, MISSS
Medvešek meni, da je digitalno mladinsko delo pomembno za razvoj in za sprejetje mladinskega dela, kot metode in orodja ravno zaradi tega, ker na tem področju danes najdemo največ mladih. Kar zadeva okroglo mizo in njene rezultate pa je direktor Zavoda MISSS izpostavil naslednje, “Zdi se mi, da so se odprle pomembne teme, da se je odprl dialog med vladnim delom in mladinskim delom. Če se bo dalo tukaj vključiti tudi, v kar ne dvomim, npr. mladinske strukture, Urad RS za mladino, potem bomo lahko naredili en velik preboj na področju mladinskega dela, še posebej pametnega oz. digitalnega mladinskega dela”.
Ali gre za “Zaton ali renesanso demokracije v času novih tehnologij” so se na drugi okrogli mizi pogovarjali Žiga Vrtačič iz Inštituta Danes je nov dan, dr. Tanja Oblak Črnčič iz Fakultete za družbene vede, Domen Božeglav iz Ministrstva za javno upravo te Domen Savič iz Registra.si. Vsi gosje okrogle mize so si delili podobno mišljenje, da samo preko vpeljave novih tehnologih, ne moremo reševati družbenih problemov.
V popoldanskem delu se je udeležencem posveta pridružila ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič, ki je v uvodnem govoru izpostavila pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije mladinski delavec_delavka ter razpis, ki prinaša dodatnih 140 zaposlitev v mladinskem sektorju. Poudarila je potrebo po večji vertikalni umeščenosti področja mladinskega dela ter bolj neposrednem financiranju mladinskega dela, mladinskim delavcem_delavkam pa se je zahvalila za vse strukturirane dialoge in aktivnosti, ki jih izvajajo na lokalni ravni.
“Dolgoročno vidim mladinski sektor v vertikalni umeščenosti in pridobivanju več virov financiranja ter kot enega ključnih akterjev”. dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport
V sklopu programa so udeleženci dogodka tako prvi, kot drugi dan posveta sodelovali na izobraževalnih delavnicah, ki so si jih na podlagi zanimanja in opisa izbrali ob prijavi. Izbirali so lahko med delavnicami: “Digitalne kompetence 2.1.“, ki je potekala pod vodstvom Nives Kreuh iz Zavoda RS za šolstvo, “Medijsko opismenjevanje mladih“, ki ga pripravilo Društvo študentov psihologije Maribor, “Uporaba družbenih omreži pri komuniciranju” pod vostvom vodje projekta Websi, Ane Pisar, “Digitalno zagovorništvo” ki ga je odpredaval Jan Peloza ter delavnico “Odprti podatki za odprte glave” pod vostvom Filipa Dobranića.
V okviru Nacionalnega posveta je v večernih urah sledila podelitev državnih priznanj na področju dela v mladinskem sektorju. Po izboru Strokovne komisije za podelitev državnih priznanj je ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič, za izvedbo izredno uspešnega, odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju nagradi podelila Zvezi tabornikov Slovenije za projekt Zlet in Društvo Parada ponosa za projekt Tukaj smo! Skupaj delujemo. Državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja je prejelo Društvo Center za pomoč mladim – podružnica Maribor, državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju pa je prejel Janez Plevnik, ki je z mladinskim delom povezan že vrsto let in je delu z mladimi in organiziranemu mladinskemu delu posvetil svojo poklicno življenjsko pot.
Drugi dan posveta se je začel s predavanjem Izzivi in priložnosti mladih v digitalni družbi, ki je potekala pod vodstvom Filip Dobranić iz Inštituta Danes je nov dan. Dobranić je preko koncepta nihilizma opisal današnje doživljanje sveta in poudaril da je ključna stvar, da se ne zapremo v razmišljanje digitalnosti in interneta, ampak se vrnemo k mladim. Po mnenju Dobranića se rojeva možnost za vzgajanje novega družbeno koristnega konteksta, saj ga mladi veliko lažje razumejo, ker so tudi sami člani veliko bolj široke družbe, kot so bili mladi 20 let nazaj.
Sklepni del posveta se je zaključil z okroglo mizo z naslovom “Ali je čas za digitalno mladinsko delo?“, v razpravi pa so sodelovali Rok Primožič, v.d. direktorja Urada RS za mladino, Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije in Uroš Skrinar, direktor zavoda Movit.
V.d. direktorja Urada RS za mladino, Rok Primožič je je poudaril, da je potrebno polje digitalizacije poznati, ker tam mladi danes so. “Nove tehnologije oziroma digitalizacija, s seboj prinaša nekatere izzive, ki jih je potrebno nasloviti.”
“Digitalno mladinsko delo je način, kako pristopiti k mladinskemu delu in ima enake cilje oziroma ne pomeni nekega drugega mladinskega dela, temveč proaktivno obravnavo digitalnih medijev in tehnologije pri mladinskem delu.” Rok Primožič, v.d. direktorja Urada RS za mladino
Predsednik Mladinskega sveta Slovenije, Tin Kampl, je poudaril pomembnost razprave o digitalnem mladinskem delu. Med pripravo posveta je prišel do ugotovitve, da podatkov o tem, kaj moramo v mladinskem sektorju početi na tem področju ni ne v Sloveniji, ne drugje. Po njegovem mnenju je bila ključna ideja posveta »odpreti sistematično razpravo o tem, kaj digitalno mladinsko delo je, v kakšnih oblikah ga poznamo oziroma želimo poznati, na kakšen način bi v to digitalno mladinsko delo preko tehnologij in medijev, vključevali mlade, kaj so izzivi, s katerimi se ob tem srečujemo in pasti na katere moramo biti pozorni ter na koncu priti do nekih zaključkov, kako te zadeve naslavljati v bodoče«.
Mnenje z udeleženci je na okrogli mizi delil tudi Uroš Skrinar, ki pravi, da je “digitalno mladinsko delo realnost, moramo pa se vprašati, zakaj nismo nanj že pripravljeni”. Skrinar meni, da je digitalno mladinsko delo tehnika, ki lahko pripelje do novih metod mladinskega dela. Z vidika izvajanja programa Erasmus+ Mladi v akciji ocenjuje, da je uporaba digitalnega mladinskega dela v Sloveniji, vsaj med udeleženci programa že kar visoka.
Želja organizatorjev Nacionalnega posveta mladinskega sektorja 2017 je bila odpreti debato o digitalizaciji, o uporabi novih tehnologij in o tem, da si mladinski delavci_delavke zastavijo vprašanje “Ali je čas za digitalno mladinsko delo ter kaj to sploh je?” Odgovori na zastavljena vprašanja niso enoznačni, kar so pokazale tudi številne zanimive razprave med gosti in udeleženci posveta, vsekakor pa je bil letošnji posvet dobra popotnica za nadaljnje delo in razmislek, kako naprej.
Vsem prejemnikom državnih priznanj iskrene čestitke, posebna zahvala pa tudi organizatorjem za uspešno izveden Nacionalni posvet; Uradu RS za mladino, Mladinskemu svetu Slovenije in Mestni občine Maribor, Mladinskemu kulturnemu centru Maribor ter Mestnemu Mladinskemu Sveta Maribor.
