Uredništvo mlad.si je v rubriki Uspešni mladi za uspešne mlade predstavilo zasavskega raperja Bajto 13. Mlad Zasavčan je nekaj časa izkušnje nabiral tudi kot del ekipe Mreže MaMa, zato tokrat s ponosom objavljamo še eno uspešno zgodbo bivšega sodelavca, ki je z delom na Mreži MaMa pridobil pomembne kompetence in znanje za samostojno glasbeno pot, po kateri stopa danes.
Izbira imena Bajta 13 ni naključje. Bi lahko za naše bralce na kratko pojasnil, od kje izvira tvoje ime?
Moje ime je Bajta 13 oziroma Bajta Nicetree, kakor vam bolj godi. Prihajam iz Zagorja ob Savi in se ukvarjam s hip hop kulturo. Ime Bajta 13 sem dobil, ko sem pred leti napisal skladbo z naslovom Bajta 13, v kateri sem opisal svojo sosesko (”neighberhood’‘) in posledično so me ljudje začeli klicati Bajta 13. Na začetku mi je bilo malce nenavadno, ampak sem se z imenom kmalu sprijaznil, ga sprejel in začel delovati pod njim.
Ko sva že pri Zagorju. Tega je mogoče zaslediti tudi v večini tvojih komadov. Je Zagorje ob Savi tvoj vir nenehnega navdiha, del tvoje osebne mitologije?
Kot sem že omenil, prihajam iz mesta Zagorje ob Savi ali kot mu mi pravimo Zagorje City. Mesto v katerem lahko najdemo marsikaj, po eni strani slabe, črne oziroma negativne trenutke, po drugi strani pa veliko lepega, pozitivnega in prijetnega. Samo mesto in ljudje tukaj krojimo svojo zgodbo iz katere lahko umetniki (“artisti”) črpamo in najdemo navdih. Tako lahko pri mojih komadih zasledite duh Zagorja, predvsem iz pozitivnega vidika, tako kot ga jaz vidim in čutim.
Bajta 13.
Z rapom in hip-hop kulturo se družiš že več kot desetletje. Kako se je razvila ta obojestranska vez?
S hip hopom sva postala prijatelja že pred letom 2000. Od takrat naprej sem spoznaval to kulturo oziroma bil njen študent. Od elementov hip hopa, kot so breakdance, graffiti, rapanje in DJ-ing, se me je najbolj prijelo rapanje. Poslušal sem veliko tovrstne glasbe različnih izvajalcev in nekje leta 2003/04 sem slišal album, ki je bil zame ključen (NAS – It Was Written). Z njim sem spoznal, da želim pisati besedila, jih zapisati na glasbo ter podeliti med ljudi. Tako se je zasadilo seme hiphopa vame, ki je skalilo in še danes raste.
Če ostaneva še malo pri glasbi. Kdo so tvoji vzori? V letu 2015 si izdaj svoj prvi mixtape album Zajtrk, za katerega si dejal, da bo tvoja osebna izkaznica. Kako se je tvoja glasbena pot razvila od takrat?
Leta 2016, petek 13. maja ob 21:00, sem izdal svoj prvi projekt, Mixtape Zajtrk. Gre za sestavni del trilogije Zajtrk-Kosilo-Večerja. Na CD-ju se nahaja 13 skladb, ki so le majhna predjed pred Kosilom. Pred tem projektom sem naredil veliko singlov in komadov v različnih rap oblikah, ker sem skozi leta iskal kaj in kako mi najbolj odgovarja, leži. Medtem ko sem iskal, kaj je najbolje zame, sem večkrat nastopal v živo, sodeloval z različnimi raperji in bandi. Po teh izkušnjah je prišel čas za prvi mixtape projekt Zajtrk. Ko bosta končana in servirana na krožniku Kosilo in Večerja, pa dobimo kompletno osebno izkaznico Bajte 13.
Na začetku študijskih let v hip hopu so mi bili vzorniki, po domače povedano, ”vsi hudi raperji’‘. Bolj kot sem rastel in spoznaval kulturo in umetnike, pa so mi postali vzorniki ljudje, ki so hodili po poti do uspeha stopnico za stopnico, ljudje, ki so imeli urejen um (”mindset”), ljudje, ki so delali resnične in kvalitetne izdelke, v katerih tudi kasneje najdem navdih in zagon.
Pred tedni si javnosti predstavil svoj prvi profesionalni videospot in komad z naslovom Rapersk komad. Sporočilo komada je, kako bi zvenel in zgledal, če bi bil pravi rapar? Se sam nimaš za raperja?
Drži. Pa naj malo več povem o tem. Vse svoje single in tudi projekt Zajtrk sem posnel pri Benjaminu Kicu (Metalsteel) Medvode v Safe & Sound studio. Na mixtapu se nahaja tudi Rapersk Komad. Za njega sem se odločil posneti videospot na malo višjem nivoju in tako sem spoznal novo video ekipo iz Kisovca, NC-V Cine digital production. Tudi ob tej priložnosti bi sem jim zahvalil in jih priporočal vsem, ki potrebujete odlično narejen video. Zahvala pa gre prav tako grafični oblikovalki Irini Ionitoiu, ki je poskrbela za ilustracije. Samo sporočilo oziroma namen komada je, kako slišim in vidim večino rap komadov od drugih izvajalcev. In glede na to, da so moje ostale skladbe malce drugače obarvane, predvsem pozitivno, sem s tem komadom želel prikazati, kako bi Bajta 13 zvenel kot ”pravi raper”. Malo za šalo malo za res.
Poleg glasbe si tudi aktiven prostovoljec v Mladinskem centru Zagorje. Kaj ti predstavljajo neformalne izkušnje, ki si jih pridobil tekom sodelovanja z mladinskim centrom?
Med leti ustvarjanja, me je pot zanesla tudi skozi vrata Mladinskega centra Zagorje ob Savi. V McZos sem se seznanil z aktivnim prostovoljstvom in Evropsko prostovoljno službo ter organizacijo dogodkov. Lahko povem, da sem v mladinskem centru pridobil ogromno kompetenc. Vedno sem imel vizijo, kaj in na kakšen način, želim nekaj početi in kaj na koncu ustvariti. Pod streho mladinskega centra sem večkrat nastopal v živo, organiziral več koncertov ter tudi festival FUK (Festival urbane kulture). Že peto leto sem organiziral turnir v ulični košarki, na Partizanu Zagorje, z namenom širjenja in promoviranja hip hop kulture, opravil sem kratkoročni EVS program na Cipru (World Wide Village), se udeležil dveh mladinskih izmenjav v Romuniji ter opravil veliko prostovoljnega dela na lokalni ravni.
Vse te dejavnosti sem opravljal pod svojo, še za enkrat, neformalno organizacijo NICETREE v sodelovanju z Mladinskim centrom. Vse se je začelo z ljubeznijo do hip hop kulture (posadim seme), sledilo je preučevanje igre kako in kaj (street smart), nadaljevanje zgodbe v Mladinskem centru Zagorje, pa je bilo zame kot neke vrste fakulteta z neformalno izobrazbo, od katere sem odnesel veliko. Po zaključenem ”šolanju” počasi odletim iz gnezda in stopam na samostojno pot z vsem znanjem, ki sem ga pridobil.
V Zagorju si že peto leto zapored, pod imenom NICE 3NA3 BASKET, organiziral turnir v ulični košarki. Katere vrednote poleg glasbe so v osredju pri tebi?
Projekt smo začeli leta 2015, kot enkratni dogodek pod imenom NICELIFE. Košarka in hiphop za mlade z namenom in sporočilom, da alkohol in druge substance niso vse v življenju. Držali smo se formule: hiphop-alkohol+košarka-substane=nicelife. Gre za uspešen in pozitiven projekt za mlade, ki smo ga do zdaj izvedli že petič zapored.
Kar se pa tiče mene in vrednot nasploh v življenju pa mislim, da do sedaj že dobro vemo. Živim po načelu Happy Hustle, kar pomeni dobro za dobro. Pošlji v svet seme dobrote in žel boš rastlino dobrote. Preprosto.
V enem izmed intervjujev si dejal, da med mladimi pogrešaš živ dialog, da se »prešvicajo« ob žogi in ne le ob tipkanju na tipkovnici. Tudi sam delaš z mladimi, se ti zdi, da so mladi danes premalo aktivni?
Dobro vemo, da je življenje dandanes precej drugačno, kot na primer pred desetimi leti. Ritem je hiter, komunikacija poteka preko pametnih telefonov, imamo ekrane na dotik, vse lahko dobimo v trenutku in prav tako hitro lahko tudi izgubimo. Vrednost komunikacije, druženja, pogovora je precej padla. To se pozna predvsem pri mladih, lahko rečem pri večini, ampak še vedno je določen delež mladine, ki se zadržuje na košarkaških igriščih, kar me zelo veseli.
Meniš, da kot družba ponujamo mladim dovolj možnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa? Kakšno vlogo prepoznavaš na tem mestu v mladinskih centrih?
Menim, da kot družba ponujamo današnji mladini veliko, mogoče preveč in vsepovprek. In ravno to povzroča težavo. Včasih smo imeli na izbiro sladoled z okusom čokolade in vanilije, lahko si izbral eno ali drugo in si bil vesel otrok. Danes je na voljo tolikšna izbira sladoleda, da bi imel vsakega po malo, mogoče miks okusov, mogoče s tem ali onim dodatkom. Na koncu se naveličaš in ne vzameš nobenega. Podobna situacija je v družbi. Imamo preveč vsega in ljudje in mladi včasih sploh ne vedo, kaj bi radi.
Tisti, ki pa želi svoj prosti čas preživeti kvalitetno in poučno, lahko to naredi sam, s prijatelji, v mladinskih centrih ali drugih podobnih organizacijah. Nikogar ne moreš prisiliti, da nekaj počne. Ko bo to sam pri sebi želel, bo že našel pot.
Bajta 13.
Tudi sam si se nekoč udeležil mladinske izmenjave. Kaj je ta izkušnja pomenila zate?
Res je. Tudi sam sem se udeležil dveh mladinskih izmenjav in sicer v Romuniji, bolj natančno Transilvania Cluj – Napoca. Prva je bila na temo Social Photography. Druga pa Make Art No Hate, na kateri sem tudi bil vodja skupine iz Slovenije. Spoznal sem Romunijo in njeno kulutro, veliko različnih ljudi iz različnih držav, pester program in predvsem, kar je najbolj pomembno za mladinske izmenjave po mojem mnenju, da smo bili udeleženci skozi program postavljeni v neko tujo situacijo (“uncomfortable zone”). Skozi delavnice ali predstavitve v situacijah, ki jih navadno ne počnemo v vsakdanjem življenju. V drugačnih vlogah smo se lahko veliko naučili o nas samih, kaj smo zmožni in kaj ne. Super stvar.
Po neuradnih informacijah si na eni izmed izmenjav spoznal tudi svoje dekle? Je to res, če vprašanje ni preveč osebno?
Smeh. No, pa naj odgovorim. Ko sem se odločil, da se udeležim mladinske izmenjave, sem imel željo po učenju, po zabavi in podobno. Pa poglej zlomka, kaj se naredi. Bajta 13 spozna svojo življenjsko sopotnico. Informacije držijo in oba sva zelo srečna.
Poleg aktivnega prostovoljstva v MC Zagorju pa imaš na področju mladinskega dela izkušnje tudi iz Mladinske mreže MaMa. Katere kompetence si osvojil kot del organizacije, ki pokriva in skrbi za večino mladinskih centrov v Sloveniji?
S ponosom in veseljem lahko rečem, da sem imel možnost delati za krovno organizacijo mladinskih centrov Mladinsko Mrežo MaMa. Delo na Mreži MaMa je bilo pestro, zanimivo in dinamično. Nadgradil sem svoje delo z ljudmi, spoznal različne pristope do organiziranja dogodkov in še veliko več. Na trenutke pogrešam delo z Mrežo MaMa, se ustavim in pomislim, kako bi bilo, če bi se zopet znašel tam. Smeh.
Tvoji komadi so precej pozitivni. Je takšna tudi tvoja osebnostna narava?
Res je, da so moje pesmi pozitivno naravnane. Torej, če sem jaz kot oseba in karakter pozitivno naravnan, moje delo in pesmi ne morejo biti drugačne narave, kot pozitivne. Ne morem delati negativno in iti nasproti samega sebe. Ne gre. HappyHustle. Smeh.
Kje te lahko naši bralci spremljajo? Te bo mogoče pred začetkom novega šolskega leta še kje slišativ živo?
Vašim bralcem bi sporočil da me lahko spremljajo na Facebooku, Instagramu, predvsem pa priporočam, da me spremljajo na ulicah Zagorja, smeh. Se srečamo, kakšno rečemo (brez tipkovnice ali pametnih telefonov). Glede na to, da me ljudje kar pridno kličejo po nastopih, me boste lahko ujeli tudi na kakšnem odru. Trenutno sem na točki, kjer se je v meni nabralo veliko stvari in misli, tako da je prišel čas, da se zopet zaprem v svojo kuhinjo kreative, kjer začenjam počasi kuhati nov material in vam kmalu postrežem s Kosilom.
Bajta 13.
Bi pa za konec podal še sporočilo;
“Življenje je kot vrt. Preden začnemo saditi, najprej odstranimo plevel, preorjemo, nato pa se odločimo, katera semena bodo rasla na našem vrtu. Posadimo paradižnik, solato, čebulo, kumare, bučke. Jih pridno zalivamo z vodo in ljubeznijo, ki je najboljše gnojilo, jim zapojemo kakšno pesem ali zarapamo. Damo času čas in na koncu dobimo produkt, ki smo ga želeli. Podobno je v življenju. Ko so odločimo, kaj želimo v naslednjih letih doseči, najprej odstranimo vse ovire (plevel), odstranimo vse zavore, ki nas ovirajo na poti do uspeha, pripravimo teren na katerem bo naše seme uspeha za boljši jutri zraslo in posadimo. In ravno tako, kot moramo zalivat vrt, moramo zalivat svoje želje z vztrajnostjo, odločnostjo, strastjo in trdim delom. Ko se boste odločili kaj ste in kaj želite narediti in ko boste pripravljeni sprejeti svoj uspeh, je samo vprašanje časa, kdaj boste na cilju. Vse dobro, Bajta Nicetree.“
