“Naša prihodnost je v povezovanju!”
Na www.mlad.si so objavili intervju z našo direktorico, mag. Majo Hostnik. Mi ga objavljamo tu.
Vodite mrežo 46 mladinskih centrov v Sloveniji, Mladinsko mrežo MaMa. Kaj je osnovni namen Mreže MaMa?
Zavod Mladinska mreža MaMa je nevladna organizacija, ki združuje sedaj že 46 mladinskih centrov po vsej Sloveniji, kar pomeni, da pokrivamo celotno Slovenijo in smo z aktivnostmi mladinskega dela prisotni v vseh regijah. Naš osnovni namen je zagovarjati interese mladinskih centrov na nacionalni ravni, preko tega pa krepiti pomen in razvoj mladinskega dela na lokalnih ravneh. S tem krepimo in razvijamo organizacijo in naše članice. Poslanstvo mladinskih centrov pa vidimo v izrisu poti mladim, v usmerjanju mladih in ustvarjanju teh pogojev.
Mesto direktorice Mreže MaMa ste prevzeli pred skoraj točno dvema letoma. V čem ste razširili področja delovanja, s čim vse se Mreža MaMa danes ukvarja?
V zadnjih dveh letih smo vsekakor okrepili sistem usposabljanj za mladinske delavce in povečali število projektov s področja mednarodnega mladinskega dela. Prav tako smo v zadnjem letu okrepili skrbniški sistem do članic, kar pomeni, da vsaj enkrat na mesec obiščemo eno članico na terenu.
Hkrati smo v lanskem letu smo ob ekipi štirih zaposlenih izpeljali več projektov, sicer manjšega obsega, sta pa vsekakor trpeli dve izmed pomembnih področij delovanja Mreže MaMa, in sicer komuniciranje ter zastopanje/zagovorništvo. Bili smo aktivni tudi na teh področjih, a se zavedamo, da je tu še veliko prostora za izboljšave in večjo učinkovitost. Ne smem pa pozabiti, da smo v zadnjih dveh letih vsekakor naredili preboj na prenovi in dosegu ter branosti portala mlad.si, s katerim upravlja Mreža MaMa. Na enem mestu smo skupaj stopili ljudje, ki smo v mladinski sektor prinesli konkretne izkušnje iz drugega sektorja in tako naredili konkreten napredek. Verjamem, da je to šele začetek, ker prostor za izboljšave vidim tudi sama. Ob elanu in zavzetosti, ki smo ju v to vnesli vsi vključeni, sem prepričana, da bomo tako s portalom mlad.si, kot tudi z okrepljenimi aktivnostmi na področju komunikacije Mreže MaMa, uspeli predstaviti nov, kvaliteten, ažuren in dostopen način komuniciranja v mladinskem sektorju. Zgodba se sestavlja. Počasi, a se.
Kdo je v največji meri ključni deležnik Mreže MaMa? Mladinski centri, politični odločevalci, mladinske organizacije, mladinski delavci, predstavniki drugih strokovnih področji?
Beseda deležnik/i se v zadnjem času pogosteje pojavlja v besedišču mladinskega sektorja in včasih moram malo pomisliti kdo je deležnik in kakšen je njegov pomen v našem sektorju. Res smo včasih v našem sektorju nekako zaprti in svojeglavi, kar se kaže v tem, da je vsak, ki je v našem sektorju prisoten in se je znašel med nami, na momente malce upornik. Ozrite se naokoli in pomislite, med svojimi najbližjimi, če je v njih vsaj malo upornika? In tako je prav, saj smo sektor, ki združuje aktivne in proaktivne državljane. In naši deležniki so posledično prav tisti, ki se malce upirajo družbi in sistemu ter si upajo, so kritični – če hočete tudi malce drzni do družbenega sistema in imajo željo po kreativnem ustvarjanju, iskanju nekaj novega skozi neformalno izobraževanje.
So pa na podlagi zgoraj zapisanega naš najpomembnejši deležnik mladinski centri, v njih pa mladinski delavci – kot sem omenila že na začetku: Mreža MaMa so njeni člani, torej mladinski centri. So pa seveda deležniki Mreže MaMa tudi sorodne in manj sorodne mladinske organizacije ter ob določenem času in z določenim namenom, seveda, tudi odločevalci. No, v prihodnje bo teh določenih namenov, bistveno več. (smeh)
Če je mladinski center pred 10. leti predstavljal predvsem prostor, kjer so mladi lahko ustvarjali, se družili in »šli na internet,« je danes še marsikaj drugega. V čem prepoznavate ključne vloge MC?
Enako kot se družba spreminja se spreminjajo tudi organizacije. Mladinski centri so nastali kot odgovor na družbene potrebe mladih in se v duhu časa tudi razvijali. Danes nekateri mladinski centri praznujejo že več kot 20 let delovanja in nekateri izmed njih so zelo pomembni v lokalnem okolju oziroma ključni oblikovalci mladinskega dela in mladinskega sektorja ter ponekod tudi širšega družbenega življenja. Morda včasih malce pogrešam njihov »push« oziroma proaktivnost, v smislu »out of the box« razmišljanja. Pri tem se vprašam zakaj to pogrešam? In prav na te vrste vprašanj mora Mreža MaMa opozarjati in iskati rešitve skupaj z direktorji mladinskih centrov. Menim, da je ključna vloga mladinskih centrov v povezovanju med različnimi deležniki in ustvarjanju skupnih zgodb z različnimi organizacijami v lokalnem okolju, z enim osnovnim namenom: omogočiti pogoje za aktivno participacijo mladih pri gradnji današnje in jutrišnje družbe. Res je, da je potrebno tu več dela in je potreba po usklajevanju različnih mnenj in stališč višja, a potrebno je biti vključujoč, in proaktiven.
Morda se moj odgovor bere kot preveč splošen in lahkoten odziv, pa vendar: vprašajte se: ali se dovolj povezujemo? Potrebe mladih segajo na različna področja, organizacij v lokalnih okoljih, katerih delo je povezljivo z mladimi pa je ogromno. Povezovanja pa je po mojem mnenju, še vedno bistveno premalo.
Je pa zame mladinski center v prvi vrsti še vedno varen prostor za mlade, kjer mladi najdejo čas zase in za svoj osebni razvoj v prostem času, kjer niso prisiljeni nič delati in jih nihče ne ocenjuje. Imajo možnost svobodnega izražanja in avtonomijo, zato sem včasih kar malo nejevoljna, ko vidim, da država na tem področju ne naredi več za mladinske delavce in njihov karierni razvoj.
“Mreža MaMa skrbi za svoje članice, in razvoj mladinskega dela, kar bo najbolj vidno v sklopu projekta MLADIM podprtega s strani ESS, v sklopu JR Spodbujanje aktivnega državljanstva za večjo zaposlenost mladih.”
S katerimi ovirami se mladinski centri največ srečujejo danes in kaj je mladinski center danes?
Ne strinjam se, da se mladinski centri srečujejo z ovirami, bolj verjamem v to, da mladinski centri, tudi zaradi pestrosti programa, ki ga izvajajo, velikokrat naletijo na določene izzive. Toliko kot je mladinskih centrov, toliko je izzivov.
Nekateri mladinski centri se srečujejo s finančnimi izzivi, drugi s kadrovskimi, tretji s programskimi, četrti celo z identiteto ob združitvah več dejavnosti pod eno streho. Vse te izzive je potrebno premagati in ravno zato je tu Mreža MaMa, da povezuje mladinske centre in skupaj z njimi na podlagi izkušenj, rešuje izzive. S tem namenom smo tudi oblikovali sistem usposabljanj članice članicam. Dodatna novost, ki jo oblikujemo je tudi šola za direktorje, v sklopu katere bodo ponujeni moduli izobraževanj in s tem bomo lahko morda pričeli že v začetku leta 2017.
Če sem zgoraj omenila, da bi morala država narediti več za mladinske delavce, priznam, da z veliko nestrpnostjo pričakujemo tudi končno potrditev Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) za mladinskega delavca. Slišim, da se zatika na politični ravni, a mislim, da bo čas, da mladinski sektor reče bobu bob, če se zadeve do konca leta ne premaknejo.
Čemu je potrebno trenutno na področju mladih nameniti največ pozornosti? Zaposlitvam, stanovanjski problematiki, izobraževanju?
Mladi potrebujejo vse kar je našteto. To bodo vedno potrebovali. Vsekakor prioritetno prednost dajem dostojnim zaposlitvam. Le tako si mladi lahko ustvarijo prihodnost. Ob stabilnosti, ki jo dostojna zaposlitev prinaša, so mladi lahko aktivni, kreativni, vidni in slišani ter polni elana za lasten in družbeni razvoj. Vendar, naj poudarim, da Mreža MaMa v prvi vrsti ni zagovornik mladih, pač pa mladinskih centrov, kot sem omenila že zgoraj. Preko mladinskih centrov, ki so jih lokalne skupnosti in mladi sami prepoznali in jim dajejo vlogo akterjev mladinske politike, pa aktivno sodelujemo pri pripravi predlogov, kot je npr. Jamstvo za mlade, ki so namenjeni direktno mladim. Me pa zadnje čase zelo preseneča, da so v mladinskem sektorju in širši družbi ravno tisti, ki bi morali najbolj skrbeti za aktivno participacijo mladih, najmanj aktivni.
Mlade k aktivni participaciji nagovarjate tudi v okviru aktivnosti strukturiranega dialoga. Tokrat, v sredini meseca pripravljate strukturirani dialog mladih s predsednikom Vlade RS, dr. Mirom Cerarjem. Zakaj, kako, čemu? Verjamete, v tovrstno obliko participacije?
Nacionalno konferenco strukturiranega dialoga, ki jo pripravljamo skupaj z Mladinskim svetom Slovenije smo letos zasnovali malce drugače. Bo kombinacija različnih aktivnosti: od predavanj s področja komunikacijskih trendov, predstavitve predlogov mladih in primerov dobrih praks strukturiranega dialoga iz lokalnih okolij, kot tudi strokovnega predavanja o participaciji mladih in trendih mladine skozi čas. Na koncu dneva pa se nam pridružil tudi predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar, da prisluhne mladim in sodeluje v konstruktivni razpravi..
Verjamem v vsako vrsto participacije, kjer so lahko udeleženi mladi. Tudi sama sem bila del tega in iz tega sem se največ naučila, ne le za kariero, temveč tudi za življenje. Strukturirani dialog je proces in ga moramo razumeti kot proces, ki vključuje načrtovanje, izvajanje, spremljanje in evalvacijo ob nenehnem dialogu mladih in odločevalcev na različnih ravneh. Temu, čemur moramo v prihodnje dati večji poudarek pa je spremljanje (monitoring) izvajanja predlogov in ukrepov, ki jih oblikujejo mladi. In seveda tekom procesa iskati odgovore zakaj nekaj ni sprejeto ali zakaj je na takšen način kot je. Verjamem pa, da bomo lahko na dogodku 16. novembra, ko se bomo osredotočili na tri aktualne teme trenutnega cikla strukturiranega dialoga: zaposlovanje, podjetništvo in vključujoča Evropa, dobili marsikatero dobro zgodbo in pobudo. Kar precej jih že nastaja v lokalnih okoljih (mladinskih centrih), kjer potekajo dialogi med mladimi in odločevalci na terenu.
Kako lahko mladinski sektor, mladinske organizacije in organizacije za mlade ustvarjajo nova delovna mesta za mlade brezposelne oziroma pogoje za ustvarjanje novih delovnih mest za mlade?
Naloga mladinskih centrov ali ostalih mladinskih organizacij, ni da ustvarjajo delovna mesta. Res je sicer, da del organizacij mladinskega sektorja, ki se ukvarjamo z zagovorništvom mladih, oblikujemo in predlagamo ukrepe zaposlovanja v sklopu sheme Jamstva za mlade. Nekateri ukrepi so podprti, drugi ne, a vsekakor z vpletenimi najdemo skupni imenovalec. Zato našo vlogo vidim predvsem v opozarjanju na izzive s katerimi se soočajo mladi. Dejstvo je, da moramo organizacije skrbeti za to, da so mladi aktivni. Pozorni moramo biti na to, da se skozi naše projekte ustvarjajo priložnosti za aktivno participacijo mladih, pri čemer jim moramo nuditi konkretne izkušnje na projektih, saj le tako pridobivajo ključne kompetence, s čimer pa, pripomoremo , tudi k večanju možnosti lastne zaposljivosti.
Kako je z beleženjem in priznavanjem kompetenc mladih, pridobljenih s strani neformalnega izobraževanja?
Pri priznavanju je tako, da če zgodbe in pridobljenih kompetenc ne znamo dobro prodati, jih predstaviti na primeren način, potem nam ne pomaga noben še kako dobro vzpostavljen sistem. Dejstvo je, da se skozi neformalno izobraževanje pridobijo neprecenljive izkušnje, ki se kažejo in pridejo do izraza tudi skozi leta, ko odrastemo. Kako to torej pokazati zdaj? Zadeve bi se morali lotiti tako, da so naš deležnik delodajalci, ki bi razumeli našo vlogo in pomen neformalnega izobraževanja. Zadeva se izboljšuje, vendar prepočasi.
Mreža MaMa se povezuje z različnimi deležniki. Z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije skupaj izvaja projekt Junaki zaposlovanja – vrnimo si prihodnost.
Kako gledate na nacionalno poklicno kvalifikacijo – mladinski delavec?
Zadeva se absolutno odvija prepočasi. Ne vem kje se zatika, no, v bistvu vem. (smeh) Mislim, kot sem omenila že prej, da bo morala bili s strani mladinskega sektorja zgodba počasi bolj konkretna in zaostrena. NPK je za mladinski sektor pač prepomemben in ni prav, kar se trenutno dogaja.
Kako vidite vlogo Sveta Vlade RS za mladino? Se vam zdi, da opravlja svojo vlogo in namen do mladih in mladine? Je takšna organizacija dela smiselna?
SvM opravlja vse funkcije tako, kot se, hm, spodobi za organ državne uprave. Vsekakor je že v osnovi postopek zastavljen premalo dinamično in ne obravnavajo se tematike, ki bi bile smiselne in predvsem potrebne za izboljšanje situacije mladih in mladinskih organizacij. Organ je smiseln in potreben, le malo bolj premišljeno bi moral biti zastavljen s strani mladinskega sektorja, kot celote. A tu gre za nekaj solističnih zgodb in zapiranja kroga ter na trenutke tudi za nerazumevanje določenih delov mladinskega sektorja. To ni v redu in na tem bo potrebno delati v prihodnje, drugače bo SvM kot takšen izgubil vso kredibilnost in pomen.
Članice Mreže MaMa svoje aktivnosti izvajajo tudi preko baze prostovoljcev. Kako gledate na mlade prostovoljce in splošno na prostovoljstvo včeraj-danes –jutri?
Prostovoljstvo je vrednota, ki jo nihče ne uči, zato se moramo vsi toliko bolj potruditi, da v mladih vzbudimo ta občutek. Dejstvo je, da je prostovoljstvo že danes izjemno pomemben del vsakega mladinskega centra in skupaj s članicami si Mreža MaMa prizadeva, da bo tako tudi v prihodnje.
Mreža MaMa je v okviru promocije MC in njihovega dela ponosna tudi na aplikacijo Mreža MaMa, ki je aktualna in mladim prijazna.
Kako vidite vlogo, pomen in namen mladinskih organizacij na področju mladinskega dela v prihodnosti?
Brez mladinskih organizacij ni mladinskega dela. Se bo pa moralo mladinsko delo prilagajati potrebam mladih še bolj kot danes. Prihajajo nove teme; podjetništvo in mladi, pravice mladih na delovnem mestu in pri delu, migracije, sprejemanje drugačnosti, samopodoba mladih, mobilnost mladih, itd.. A hkrati, ne smemo pozabljati na tiste zlate osnove mladinskega dela.
Na drugi strani pa je upravičeno pričakovati, da bo država v prihodnje mladinske centre in mladinske organizacije, ki igrajo tako pomembno vlogo pri socializaciji mladega človeka, znala bolje prepoznati in podpreti. Tudi finančno. Sredstva, ki jih na letni ravni preko javnega razpisa URSM za podporo mladinskega dela namenja v tem trenutku in so že zadnjih par let tako rekoč enaka, bo potrebno bistveno povečati. Menim, da je, po tem, ko so poskrbeli za ostale sektorje, sedaj skrajni čas tudi za mladinsko delo..
Ko ste ravno omenili mobilnost. Kaj menite o programu Erasmus+: Mladi v akciji ter kateri so drugi mednarodni projekti, s katerimi se Mreža MaMa ukvarja?
Program Erasmus+ Mladi v akciji, kot naslednik programa Mladi v akciji in še pred tem programa Mladina , za katerega izvajanje v Sloveniji zelo uspešno skrbi Nacionalna agencija MOVIT, je program, ki podpira projekte učne mobilnosti mladih. Vsi smo se učili na projektih skozi programe, v različnih finančnih perspektivah in pod različnimi slogani. Za Mrežo MaMa je bil ta program vedno zelo pomemben, saj skozenj odpiramo nove teme in snujemo nove projekte, ki so skupni za članice Mreže MaMa in nam dajejo vsebinski doprinos ter nadgradnjo našega obstoječega dela v mednarodnem okolju.
Verjamete v povezovanje z gospodarskimi družbami in povečanje obsega tržnih dejavnosti?
Da, a do določene točke. Veliko se govori o sodelovanju med NVO organizacijami in gospodarstvom na podlagi trženja poslanstva in vključevanja kreativnih agencij. Tu bom precej odkrita. Na tem segmentu me zanima predvsem finančni in vsebinski doprinos za NVO organizacije. Na Mreži MaMa se s trženjem aktivnosti še nismo pričeli ukvarjati, a smo začeli bolj od zadaj, tako, da smo se povezali z zasebno družbo. V sklopu večjega projekta jim pomagamo izvajati delavnice s področja okolja in pri tem vključujemo mlade tako, da delavnico izpeljemo v mladinskem centru ter na takšen način skrbimo za aktivno udeležbo mladih. Delavnice so se prijele, izboljšave bodo sicer še prisotne in verjamem, da bomo še s kom naredili kakšen dober projekt temelječ na trženju naših aktivnosti, a za to moramo najprej nekaj zaslužiti, da ustvarimo novo delovno mestu, ki bo namenjeno prav temu.
V mladinskem sektorju ste aktivni že vsaj 15 let. Kaj izpostavljate kot največji dosežek oziroma napredek na področju mladinskega dela v Sloveniji v tem obdobju?
To, da smo nekateri v sektorju ostali in vzdržali tako dolgo, da lahko na podlagi izkušenj delamo dobre in kvalitetne projekte. Menim, da bi se morale krovne organizacije, odločevalske skupine in predvsem URSM zavedati, kam želimo priti in kako do tja.
Kakšna je vizija mladinskih centrov čez 20 let, posledično tudi Mreže MaMa?
Ostati NVO, imeti vsaj 20 redno zaposlenih, imeti redno pogodbo z državo ter gospodarstvu pomagati vključevati mlade in skupaj z njimi ustvarjati priložnosti za mlade. Mislim da, če bi imeli 20 zaposlenih (s pravo energijo do dela), malce norosti, veliko drznosti in ogromno predanosti, nam ne more uiti nič. In pika!
Foto: David Lotrič
