Neformalni pristopi so pri mladih z manj priložnostmi boljši in uspešnejši
V torek, 2.12.2014 je v organizaciji MOVIT, nacionalne agencije programa Erasmus +:Mladi v akciji, potekalo izobraževalno srečanje Ključ do vključenosti, ki je bil organiziran z namenom promocije projektov za mlade z manj priložnostmi in mlade s posebnimi potrebami in predstavitvijo možnosti, ki jih tovrstni mladi v okviru programa Erasmus+:Mladi v akciji, imajo.
V uvodu je izvršni direktor nacionalne agencije Uroš Skrinar predstavil pomembnost vključevanja mladih z manj priložnostmi in s posebnimi potrebami v program in prihajajočo Strategijo o socialnem vključevanju in raznolikosti, ki jo bo EU sprejela v decembru.
Sledila je predstavitev programa Erasmus+:Mladi v akciji, kjer so bili predstavljeni vsi trije ključni ukrepi ter umestitev mladih z manj priložnostmi in mladih s posebnimi v projekte programa. Po predstavitvi programa je okrogla miza z izvajalci, ki so tovrstne projekte že izvajali, povsem navdušila obiskovalce. Gosti okrogle mize so bili Lana Cvikl iz Društva Ekvator, Boštjan Kotnik iz Centra Janeza Levca, Barbara Otoničar iz Zavoda Manipura in Roberta Čotar Krilič iz Zavoda MOVIT. Predstavili so svoje delo z mladimi z manj priložnostmi in posebnimi potrebami. Zgodbe, ki jih imajo so polne optimizma in iskrene sreče, ko mladi, ki jih v Slovenij ves čas spremlja takšna ali drugačna stigma, v trenutku, ko zapustijo svoj okvir, v drugem okolju “zažarijo” in so tisto, kar bi doma želeli biti, a zaradi determiniranosti ne morejo biti.
Spregovorili so tudi o tem, da so tudi v javnih zavodih, ki so načeloma namenjeni izključno formalnemu izobraževanju, ugotovili, da so neformalni pristopi neprimerno bolj učinkoviti in uspešnejši, čeprav bi to tisti, ki so del formalnega izobraževanja težko priznali.
Izobraževanje se je zaključilo z individualnim svetovanjem za področja mladinskih izmenjav, strateških partnerstev, evropske prostovoljne službe in usposabljanj za mladinske delavce in mladinske voditelje.
Vsekakor je zadnji čas, da se začnejo mladinske organizacije in organizacije za mlade bolj povezovati s formalnim izobraževanjem in v projekte – tudi mednarodne mobilnosti vključevati mlade z manj priložnostmi in mlade s posebnimi potrebami. Za tovrstno delo je potrebno veliko več časa, napora in energije, vendar so rezultati, ki jih takšni projekti prinašajo tako mladim, kot tistim, ki z mladimi delajo, neprimerno boljši in na mladih posameznikih in tistih, ki z njimi delajo pusti večji pečat. Hkrati pa na strani mladih, ki ne prihajajo iz ranljivih ciljnih skupin in jih v projekte vključujejo in izkušenj z izključenimi mladimi še niso imeli, začnemo vzgajati razumevajoče, empatične mlade, ki svojim vrstnikom pomagajo, svetujejo in skupaj z njimi – rastejo.
