Letošnje leto nadaljujemo s študijskimi obiski občin v drugih občinah, pod okriljem partnerstva Europe Goes local, ki ga vodi in koordinira NA MOVIT. Letošnjo že tretjo sezono obiskov občin in ogledov dobrih praks, smo nadgradili z ozaveščanjem predstavnikov in predstavnic občin o mladinskem delu in participaciji. Uvodni predstavitvi prakse, katere se je udeležilo 8 občin, je sledila tudi delavnica. Prvi študijski obisk občin za ogled dobre prakse je potekal v torek, 21. 6., v Mestni občini Velenje, kjer so si občine ogledale dobro prakso za dvig kakovosti mladinskega dela za rast lokalnih skupnosti, s poudarkom na zagotavljanju strukture in financiranjem mladinskega dela v MO Velenje, za večjo participacijo mladih in razvoj lokalnega mladinskega dela ob podpori občine.
V Mestni občini Velenje je mladinsko delo že vrsto let celovito urejeno, saj se je Mladinski center Velenje ustanovil že leta 1997 in sicer na pobudo in s prizadevanjem Šaleškega študentskega kluba. Za dobro urejenostjo in stabilnostjo izvajanja lokalnega mladinskega dela, stojijo strategija Odlok o mladinskem delu v Mestni občini Velenje, redno in zadostno financiranje ter prostorske možnosti. Da pa so ti pogoji izpolnjeni, je potrebna podpora občine in povezovanje mladinskih lokalnih struktur. V Velenju se že več kot desetletja, na področju programa za mlade in oblikovanja lokalnih mladinskih politik, zelo dobro povezujejo in sodelujejo Mladinski center Velenje, Mladinski svet Velenje in Šaleški študentski klub. Mestna občina Velenje že od leta 2008, kar je več kot 10 let, skozi razpise za Sofinanciranje mladinskih aktivnosti, podpira mladinsko delo in s tem tudi uresničuje lokalno strategijo za mlade. Soudeležba mladih v javnem prostoru, je za Mestno občino Velenje pomembna tema in s tem mladim omogočajo, da so vključeni v družbo in si pridobivajo kompetence za osebni in karierni razvoj. Delovanje občine in odnos občine do mladinskih lokalnih struktur je predstavil vodja družbenih dejavnosti na MO Velenje, Marko Pritržnik, ki je izpostavil, da bi moralo biti mladinsko delo enako vrednoteno in enakovredno ostali javni infrastrukturi, saj je doprinos mladinskega dela pomemben za razvoj lokalne skupnosti.
»Večletno financiranje mladinskega dela in priprava Odloka o mladinskem delu je mladim v Velenju omogočila, da so postali še bolj aktivni, mladinske organizacije pa so se pričele še bolj tesno povezovati. Izpostaviti je potrebno, da brez dialoga z občino in vztrajnosti ter prednosti, ne bi skupaj dosegli ciljev in vključevali tako široko paleto mladih,« je še dodal Marko Pritržnik, dolgoletni direktor Mladinskega centra Velenje, ki je sedaj na strani odločevalcev in razume pomen mladinskega dela v občinah.
Na obisku so tudi predstavnice Mladinskega centra Velenje, Mladinskega sveta Velenje in Šaleškega študentskega kluba, predstavile delovanje vseh treh organizacij, ki sodelujejo z roko v roki. Potrdile so, da jim izkušnje z mladinskim delom odpirajo mnoga vrata in priložnosti, ter da pridobivajo izkušnje za življenje in nadaljnjo kariero. Mladinski svet Velenje vključuje kar 13 organizacij in Šaleški študentski klub, ki je organizacija z najdaljšo tradicijo v Velenju in redno uresničuje zastavljene cilje za kakovost življenja študentov v Velenju. Mladinski center Velenje, pa je organiziran kot javni zavod, ki deluje na več kot 5-ih lokacijah in skupaj z obema organizacijama pripomore h gradnji lokalne skupnosti in večji vključenosti mladih na vseh področjih.
Uvodnim predstavitvam je sledila delavnica, na kateri so udeleženci s strani Mreže MaMa spoznali strukturo mladinskega sektorja v Sloveniji in učinke mladinskega dela ter s strani Mladinskega sveta Slovenije stopnje in oblike participacije mladih, načine komuniciranja z mladimi in priporočila za participacijo, ki so nastala v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU. Udeleženci so v nadaljevanju delavnice glede na Hartovo lestvico participacije reflektirali položaj mladine in projektov za mlade v njihovi občini ter oblikovali ideje za morebitni prenos dobrih praks iz MO Velenje v druge občine.
Udeleženci so si v sklopu delavnice tudi izmenjali dobre prakse in koristne napotke za njihovo delo na področju mladine. Predstavitvi je sledila delavnica, na kateri smo zastavili strateški načrt za razvoj mladinskega dela in participacijo mladih v občini, predvsem na podlagi predstavitve informacij in načinov, s predstavitvijo dobrih praks ter določili nadaljnje korake.
Ob sproščenem pogovoru in času za mreženje, je predstavnica Občine Lukovica, Špela Kralj izpostavila, da so ti obiski zelo zaželeni, saj s tem pridobijo vpogled v delovanje drugih praks ter pridobijo dodatne ideje za podporo mladih v svojih občinah. »Lepo je spoznati, da se občine res potrudijo za mlade in jih podpirajo in verjamem, da bodo tovrstni ogledi dobrih praks spodbudili marsikatero občino, da se še bolj posveti organiziranju mladine v svoji občini, saj je pomembno, da se mlade podpira in se jim omogoča soustvarjaje naše prihodnosti.«
Tovrstni obiski in izmenjava praks med občini, so še en dokaz, da se vlaganje v mladinsko delo v lokalni skupnosti na dolgi rok izplača in da so medsebojna komunikacija, dialog in razumevanje obeh strani pomembni za kakovost življenja v občini in s tem tudi mladih.
Vir: Mreža MaMa in Mladinski svet Slovenije