Trenutna epidemija koronavirusa prinaša velike spremembe v naše vsakdanje življenje. Poleg tega, da zaradi preventivnih ukrepov ostajamo doma, ta čas prinaša veliko negotovosti glede prihodnosti, kar lahko vodi različne odzive na stiske, ki jih ob tem doživljamo. V kakšen svet se bomo zbudili, ko bo epidemije konec?
Duševno zdravje mladih je tematika, ki ji moramo v mladinskih centrih v tem času posvetiti posebno pozornost, saj ranljivost mladih povečuje tudi dejstvo, da so zaradi zaprtja šol in odpovedi dogodkov zaprti med štirimi stenami in zamujajo pomembne trenutke v njihovih življenjih. Tudi vrata mladinskih centrov, ki so prej predstavljali pomembno neformalno okolje druženja, za marsikaterega mladostnika pa tudi (edini) varni prostor, v tem času ostajajo zaprta.
Zavedati se moramo, da so stiske mladih v teh trenutkih povezane z različnimi stvarmi, odvisno od tega, v kakšni situaciji so in kaj doživljajo kot največjo grožnjo. Stiske so lahko povezane s strahovi pred okužbo s koronavirusom, prav tako se lahko pojavijo tudi strahovi pred prihodnostjo, pred finančno stisko, izgubo službe, z občutki nemoči, pomanjkanjem kontrole nad situacijo, negotovostjo, ukrepom omejenega gibanja in še čem. Različno doživljanje stiske seveda bodi tudi v različne odzive; strah, žalost, jeza, agresija, napetost.
Pomembno je, da mladinski delavci mladim zagotovite občutek varnosti in jim poveste, da v teh trenutkih niso sami. Sodobne tehnologije z različnimi aplikacijami, ki omogočajo socialno interakcijo v digitalnem svetu, omogočajo, da z mladimi vzpostavite stik »digitalno«. Ob številnih metodah dela namreč pogosto pozabimo na najbolj preprosto – pogovor. Vprašajmo mlade kako se počutijo, kaj počnejo in kako se soočajo s trenutno situacijo.
V primeru duševnih stisk lahko ponudite prvo psihološko pomoč, dokler mlada oseba nima na voljo strokovne pomoči. Ta se predvsem nanaša na prepoznavanje, razumevanje in pomoč osebi, ki je v duševni stiski. Pomembno je, da o stvareh spregovorimo, zato je ključno, da imajo mladi na voljo sogovornika, ki mu bodo lahko zaupali svojo stisko, se razbremenili in se počutili slišane.
Bolj kot to, da izberemo prave besede, je pomembno, da smo v svoji želji po pomoči pristni, predvsem pa, da osebe ne obsojamo in ne vrednotimo povedanega tudi, če se nam zdi reakcija sogovornika mogoče pretirana. Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje najdete smernice, ki vam bodo v pomoč pri pogovoru z mladimi (TUKAJ).
Z vami delimo nekaj nasvetov za krepitev pozitivnega duševnega zdravja, ki jih lahko predate mladim: (vir: UNICEF)
Normalno je, da občutiš tesnobo: Če občutiš tesnobo zaradi zapiranja šol in zaskrbljujočih naslovov v medijih, vedi, da nisi edini. Psihologi že dolgo prepoznavajo, da je občutek tesnobe normalna in zdrava funkcija telesa, ki nas opozori na grožnje in nam pomaga sprejeti ukrepe, da se zaščitimo. Pri tem je izjemno pomembno, da informacije o koronavirusu pridobivaš izključno iz zanesljivih virov (https://www.nijz.si/; https://www.gov.si/teme/koronavirus). Neresnične oziroma zavajajoče informacije lahko občutek tesnobe le še poslabšajo.
Zamoti se: Pri soočanju s težkimi situacijami lahko pomaga, če se zamotiš. Pisanje domačih nalog, gledanje priljubljenih filmov, branje knjig, so načini, s katerimi se lahko sprostiš in najdeš ravnovesje iz dneva v dan.
Poišči nove načine povezovanja s prijatelji: Če v teh razmerah pogrešaš prijatelje, so družbena omrežja odličen način za povezovanje. S prijatelji lahko organizirate virtualno druženje, skupaj popijete čaj ali kavo, si ogledate video ali samo klepetate.
Bodi ustvarjalen: Pridruži se kateremu od popularnih izzivov, kjer s prijatelji deliš motivacijske vsebine, kot so misli, profili in fotografije. Pri tem upoštevaj napotke za zagotavljanje svoje varnosti in varnosti drugih na spletu ter bodi spoštljiv do drugih.
Osredotoči se nase: Si si vedno želel začeti kakšen nov hobi, se naučiti nekaj novega? Zdaj je pravi čas, da se tega lotiš. S tem, ko se osredotočaš nase in iskanje načinov, kako kreativno zapolniti svoj čas, boš izboljšal tudi svoje duševno zdravje.
Zavedaj se svojih občutkov: Ker so odpovedani številni dogodki s prijatelji in boš izpustil hobije ter športne tekme, lahko občutiš razočaranje. Pomembno je, da se teh občutkov zavedaš in si jih dopustiš. Dovoli si biti žalosten ali razočaran in kmalu se boš počutil bolje, saj boš svoja čustva ozavestil.
Bodi prijazen do sebe in drugih: Nekateri mladostniki se v tem času soočajo z ustrahovanjem, zato jim ponudi svojo podporo. Tvoje spodbudne besede lahko naredijo veliko spremembo. In zapomni si: bolj kot kdaj prej moramo biti zdaj pozorni na to, kaj govorimo oziroma delimo, da ne bi prizadeli drugih!
Na področju duševnega zdravja je v teh dneh aktivna tudi psihosocialna ekipa Mladih zmajev, ki mlade preko svoje Facebook strani informira o soočanju s tesnobo, depresijo in občutki nemoči. Tudi Mladinska postaja Moste mladim nudi brezplačno psihološko podporo preko telefonskega ali video klica, ki jo omogočajo v sodelovanju z oddelkom za psihologijo UP FAMNIT in psihologinjo dr. Simono Gomboc.
Pomembno je, da tudi mladinski delavci veste, kam se lahko obrnete po pomoč in kam lahko preusmerite mlade, če njihova stiska presega vaše svetovalne kompetence. TUKAJ najdete seznam strokovnjakov in organizacij, ki v tem času nudijo brezplačno psihološko podporo.
Vir: NIJZ, UNICEF
