Oktobra 2014 je bil izveden študijski obisk pod naslovom Mladinski centri in hostli – pomen infrastrukture v mladinskem delu, v katerega sta bili vključeni dve partnerski državi, Slovenija in Finska. Obe državi imata v svoji mreži mladinske centre z nastanitvenimi kapacitetami, ki so med drugim povezani v nacionalno mrežo mladinskih centrov, v Sloveniji Mreža MaMa, na Finskem pa Mreža finskih mladinskih centrov. Na podlagi preteklih sodelovanj in srečanj sta partnerski organizaciji, Mladinska mreža MaMa in Mreža finskih mladinskih centrov, našli pri delovanju številne podobnosti in razlike. Skupaj sta izpeljali že mnogo skupnih projektov, med drugim tudi študijski obisk, ki ga je prijavila Mreža MaMa in je bil odobren v okviru programa Erasmus +: Mladi v akciji.
S tem namenom smo zasnovali skupni projekt, katerega namen je bil izmenjava znanj in dobrih praks na področjih delovanja mladinskih struktur; organiziranosti mreže mladinskih centrov; izrabe infrastrukturnih kapacitet za večdnevne mladinske programe; metod dela z mladimi ter povezovanja ključnih akterjev na področju izobraževanja – država, šolstvo, mladinski centri.
V študijski obisk je bilo vključenih 15 udeležencev (10 iz Finske, 5 iz Slovenije), in sicer direktorji mladinskih centrov, predstavniki mreže ter pedagoški strokovni delavci. Tekom študijskega obiska so si udeleženci ogledali 7 slovenskih mladinskih centrov s hostli, spoznali njihovo organiziranost, procese dela, programsko strukturo, metode dela z mladimi sistem in strukturo delovanja Mreže MaMa in strukturno urejenost mladinskega sektorja v Sloveniji. Tekom celotnega študijskega obiska smo iskali možnosti obojestranskega prenosa dobrih praks in razvoja skupnih mednarodnih projektov.
Obiska se je udeležilo 5 udeležencev iz Slovenije, poleg vodje projekta so bili v projekt vključeni predvsem mladi iz RCS, ki so vključeni v projekt MCH turizem, in so bili prisotni ves čas izvajanja aktivnosti. Med izvajanjem posameznih aktivnosti so sodelovali tudi predstavniki mladinskih centrov hostlov, katere smo obiskali v okviru študijske poti. Sodelovali so tudi na zaključnem dogodku in dogodku Premisli – predlagaj, ki je bil namenjen skupnemu iskanju potencialnih programov, ki bi jih kot primere dobrih praks lahko prenesli iz Finske.
Projektni cilji in pretekle izkušnje
Osnovni cilj projekta je pridobivanje in razvoj kompetenc z namenom izboljšanja kvalitete mladinskega dela v lokalnem okolju. Udeleženci so tekom celotnega obiska spremljali učne rezultate in ob koncu pridobljene oz. osvežene kompetence zapisali tudi v Youthpass. Ključna rezultata projekta sta tako izboljšanje kompetenc povezanih s strokovnim profilom ter okrepiti sodelovanje med mladinskimi centri. Oba partnerja sta svoje članice spodbujala k neposrednemu partnerskemu sodelovanju.
S finsko mrežo mladinskih centrov smo v okviru projekta MCH turizem v letu 2013 izvedli študijski obisk, na katerem si je 10 udeležencev iz Slovenije (5x Mreža MaMa, 5x predstavniki MCH-jev) ogledalo delovanje večjih mladinskih centrov na Finskem. Seznanili smo se s finskim mladinskim sektorjem, njihovimi nacionalnimi in posamičnimi programi, njihovim načinom dela z mladimi ter načinom izrabe nastanitvenih kapacitet in infrastrukture mladinskih centrov za krepitev mladinskega dela in mladih. Že tekom študijskega obiska Slovenije na Finsko so se med udeleženci izoblikovale naslednje potrebe za kvalitetno nadaljevanje partnerskega sodelovanja:
– boljše poznavanje in razumevanje mladinskih struktur in mladinske politike v Sloveniji z namenom bolj kvalitetnega prenosa dobrih praks finskega sistema;
– boljše poznavanje delovanja mladinskih centrov hostlov in njihovih programov z namenom vzpostavljanja direktnih partnerstev – na ravni obeh partnerskih držav;
– izmenjava primerov dobrih praks na področju zasnove in razvoja mladinskih programov z namenom izboljšanja metod dela in vpeljavo inovativnih metod dela – na ravni obeh držav;
– boljše poznavanje sistema razvoja večdnevnih taborov za mlade, ki učinkovito povezujejo šolski sistem in izvajalce neformalnega izobraževanja (mladinske centre) ter vlogo države v tej zgodbi – možnost prenosa prakse v Slovenijo.
S tokratnim študijskim obiskom smo želeli poglobiti in nadgraditi dosedanje sodelovanje s partnersko organizacijo in neposredno z njenimi člani. Finski model delovanja mreže mladinskih centrov, zlasti pa sinergijo med državo, šolami ter mladinskimi centri, želimo predstaviti slovenskim odločevalcem. Prav tako želimo izmenjati primere dobrih praks na področju večdnevnih programov za mlade, zlasti tistih, ki prispevajo k večjemu vključevanju mladih, obravnavajo vprašanja brezposelnosti mladih in iščejo rešitve, kako mladim preko sistema neformalnih izobraževanj pomagati pri izboljšanju zaposlitvenih možnosti.
S projektom smo zasledovali naslednje cilje:
– Podpora profesionalnemu mladinskemu delu z namenom izboljšanja kvalitete mladinskega dela: v okviru študijskega obiska so potekale izmenjave dobrih praks v smislu predstavitve večdnevnih programov (taborov) za mlade in uporabljene metode dela. S strani partnerske organizacije zagotovljena prisotnost predstavnikov različnih finskih mladinskih centrov, ki pri svojem delu uporabljajo raznolike metode dela, in ogledi različnih mladinskih centrov s hostli v Sloveniji je udeležencem omogočila medsebojno primerjavo širokega nabora programov in metod dela.
– Spodbujanje mednarodnih partnerstev neposredno med člani obeh partnerskih mrež: prijavitelj in partner sta mrežni organizaciji, ki združujeta mladinske centre, ki izvajajo različne programe mednarodne mobilnosti. Namen študijskega obiska je bil med drugim zagotavljanje priložnosti za navezovanje stiki med različnimi mladinskimi centri, s ciljem spodbujanja novih partnerstev in razvoja novih mednarodnih projektov tudi na direktni ravni med posameznimi mladinskimi centri iz Slovenije in Finske.
– Prenos dobrih praks na področju sistemskega delovanja: tekom študijskega obiska je bil načrtovan dialog finskih udeležencev s slovenskimi predstavniki nacionalnih mladinskih struktur, s katerim želimo vzpostaviti efektivno izmenjavo dognanj, ki so nastala kot plod sodelovanja obeh organizacij znotraj tega projekta.
– Pridobivanje in razvoj kompetenc: kljub temu, da so med udeleženci prevladovali profesionalni kadri, z večletnimi izkušnjami na področju mladinskega dela, so udeleženci s spoznavanjem novosti v okviru mladinskega dela nedvomno pridobili nova znanja in izkušnje. Prav tako jih je strukturiran sistem evalvacije in uporabe Youthpassa opomnil na vse že pridobljene kompetence. Posebno vlogo pa je imel študijski obisk zlasti za slovenske udeležence, ki so bili večinoma iz skupine RCS. Le-ti so z aktivnim sodelovanjem v vseh fazah projekta pridobili številna nova znanja in izkušnje, ki bodo pripomogla k njihovi boljši zaposljivosti.
– Promocija ne-formalnega izobraževanja in mednarodnega sodelovanja: za potrebe izvajanja študijskega obiska je bil izdelan poseben komunikacijski načrt obveščanja javnosti, v okviru katerega je bila posebna pozornost namenjena promociji neformalnega izobraževanja in programov mobilnosti na mednarodni ravni.
Projekt je sofinanciran s strani programa Erasmus+: Mladi v akciji, ki ga kot Nacionalna agencija za program Erasmus+: Mladi v akciji izvaja Zavod Movit.
Potrebe udeležencev so se okvirno pokazale že tekom študijskega obiska Slovenije na Finskem, tako na finski kot slovenski ravni. Dokončno pa smo želje in potrebe izoblikovali in potrdili tekom priprave projekta študijskega obiska.
Potrebe finskih in slovenskih udeležencev so osnovane na:
– vzdrževanju kvalitetnega partnerstva med obema državama,
– nadgradnji sistema izmenjave primerov dobrih praks,
– pridobivanju novega znanja glede mladinske infrastrukture, mladinskih struktur in mladinskega dela v Sloveniji nasploh,
– pridobivanju znanja o izkoriščanju infrastrukture za kvalitetno mladinsko delo,
– spoznavanju naših načinov pristopov do mladih,
– zanimanju o dolgoročnih strategijah razvoja mladinskega sektorja v Sloveniji – način priprave in vsebina Nacionalnega programa za mlade,
– zanimanju o delovanju in aktivnostih naše mreže mladinskih centrov,
– zanimanju o marketingu, mednarodnih aktivnostih, načinih financiranja znotraj slovenskih mladinskih organizacij,
– zanimanju o evalviranju naših programov in kako določamo vrednost le-teh za nacionalno mladinsko delo.
