Svetovni dan duševnega zdravja in mladi

10. oktobra, obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, ki poudarja pomen sodelovanja v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje, zdravljenje in okrevanje ob pojavu duševnih težav ter motenj, predvsem pa krepitev dobrega duševnega zdravja. Letošnji svetovni dan poteka v času, ko se je naše vsakdanje življenje zaradi pandemije koronavirusa precej spremenilo, saj je prav ta korenito posegel na številna področja sodobnega človeka.

Posledice se vse bolj kažejo na  duševnem zdravju vseh generacij, najbolj pa so prizadeti prav mladi. Ospredji pomen letošnjega dneva postavlja v ospredje dostopnost do storitev s področja duševnega zdravja, ki poteka pod geslom »Duševno zdravje za vse. Večje naložbe – večja dostopnost. Vsakomur, vsepovsod.«

Duševno zdravje mladih in vloga mladinskega sektorja

V četrtek, 8.10., je z namenom obeležitve svetovnega dneva duševnega zdravja, v organizaciji Mladinskega sveta Slovenije (MSS) potekal spletni posvet Duševno zdravje mladih in vloga mladinskega sektorja. Namen posveta je bil opozoriti na ključne problematike, povezane s področjem duševnega zdravja mladih, ter oblikovati izhodišča za zagovorništvo na tem področju. Posvet je dokazal in pokazal, da je potreba po naslavljanju tematike duševnega zdravja nujna tudi v mladinskem sektorju.

Z duševnim zdravjem je še vedno povezana velika stigma, zaradi česar mladi o svojih stiskah ne spregovorijo. »Potrebe po strokovni obravnavi so vse večje, pri tem pa ima velik potencial tudi neformalno okolje, ki ga nudi prav mladinski sektor. Kot tak za mlade predstavlja pomemben varni prostor izven institucionalnih okvirjev.« je v uvodu povedala moderatorka Kristina Kosmač, psihoterapevtka in trenerka.

Tokratni posvet je bil namenjen predvsem iskanju rešitev skozi poglobljeno in usmerjeno delo v petih tematskih skupinah: potrebe mladih in dostopnost pomoči, vloga in potrebe mladinskih / nevladnih organizacij, duševno zdravje in izobraževalni sistem, duševno zdravje mladih na delovnem mestu, javne institucije in NVO.

Udeleženci so na posvetu razpravljali o pomenu ustrezno usposobljenih strokovnjakov, še posebej pa so izpostavili potrebo po destigmatizaciji in sistemskih rešitvah na področju duševnega zdravja mladih. V okviru tega je zelo pomembno tudi preventivno delovanje mladinskih organizacij, ki že same po sebi lahko predstavljajo preventivni dejavnik za mlade. MSS bo na podlagi predlaganih rešitev mladinskega sektorja oblikoval tudi dokument, ki ga bodo posredovali ključnim organizacijam in odločevalcem z namenom zagotavljanja boljše in bolj kakovostne obravnave mladih v duševnih stiskah.

V nadaljevanju je prof. dr. Bojan Dekleva s Pedagoške fakultete v Ljubljani predstavil ključne izsledke raziskave z naslovom »Dostopnost organiziranih oblik podpore mladim v psihosocialnih in duševnih težavah in konteksti teh težav«, v okviru katere so opravili 140 intervjujev z mladimi v Sloveniji. Mladi v Sloveniji navajajo največ težav povezanih z depresijo, anksioznostjo, paničnimi napadi, motnjami prehranjevanja, samomorilnostjo in samopoškodovanjem. Mladi pogosto ne poiščejo ustrezne pomoči, pri čemer navajajo tri najpogostejše ovire: plačljivost pomoči, dolge čakalne dobe in geografska oddaljenost. Najpomembnejši kriterij pri nudenju pomoči je dober odnos, prisotnost, bližina, nevtralnost, odprtost strokovnjaka, slaba izkušnja s strokovno pomočjo pa je pri mladih v Sloveniji normativna, ugotavljajo v raziskavi.

»Mladinske organizacije morajo ustvarjati prostore, kje se mladi počutijo dobrodošle, detabuizacija pa je nekaj, kar počnemo mi sami. Ne gre za sistemsko rešitev, temveč za vzpostavljanje prostora za govor o tematiki in njeno normalizacijo na ravni vsakodnevnega dela z mladimi.« poudarja Dekleva.

Na posvetu je svoje delo predstavila tudi Jerneja Munc, mobilna psihosocialna svetovalka Javnega zavoda Mladi zmaji. »Ugotavljamo, da se mladinski delavci v mladinskih centrih z duševnimi stiskami mladih pogosto srečujejo, vendar pa za nudenje pomoči niso opremljeni.« poudarja Munc. V Mreži mladinskih centrov Ljubljana zato za mladinske delavce pripravlja redna mesečna izobraževanja, jim nudi individualno podporo in intervizije. Oblikovali so tudi protokol za obravnavo kriznih situacij, ki mora biti prilagojen glede na mladinski center, ob tem pa je ključnega pomena povezovanje z lokalnimi deležniki na tem področju.

Duševno zdravje je neločljiv del celotnega zdravja mladega posameznika in je tudi vir blaginje. Je mnogo več, kot le odsotnost duševne bolezni, zato je pomembno, da krepimo pozitivno duševno zdravje in z vsakdanjim govorom o teh tematikah premikamo meje (ne)normalnega.

Vir: uredništvo mlad.si

Aplikacija MaMa

Dogodki, prijava, prevoz in rezervacije... vse na enem mestu!

Author: Urednik MaMa

Deli to objavo!

Mladinska mreža MaMa