V torek, 13. marca 2018, smo na Mreži MaMa v Kariernem središču v Kopru izvedli že 8. regijsko srečanje med predstavniki mladinskih centrov in predstavnicami Zavoda RS za zaposlovanje OS Koper.
S strani mladinskig centrov so se regijskega posveta udeležili: Martina Mrakovčič – Športni in mladinski center Piran, Patrik Holz – Center mladih Koper, Urška Milač – Zavod ŠTIP, Mladinski center Podlaga ter predstavnika Mreže MaMa Sara Žvikart in Urban Krevl. S strani ZRSZ OS Koper so bile prisotne Daira Balta, Katjuša Hajdinjak ter Melisa Sinanbegović
Po predstavitvi projekta Koalicija mladih in strukturiranega dialoga s strani Mreže MaMa, so svoje dejavnosti predstavili tudi predstavniki mladinskih centrov in predstavnice Zavoda Rs za zaposlovanje OS Koper.
Patrik Holz, predstavnik Centra mladih Koper, je izpostavil, da so njihovi programi namenjeni predvsem opolnomočenju mladih. Mladim ponujajo prostor, kjer lahko kvalitetno preživljajo prosti čas. Mladinski delavci na terenu iščejo mlade z namenom, da prepoznajo njihov potencial, ki jim ga lahko v okviru svojih dejavnosti pomagajo uresničiti. Mladi lahko sodelujejo v projektu Revija. Opažajo, da se veliko mladih »išče«, da jim včasih manjkajo življenjski cilji, orientacija, zato se v mladinskem centru trudijo na tem področju. Sodelujejo tudi z Centrom za socialno delo Koper, s katerim skupaj izvajajo Petko (Dnevni center za mlade).
Martina Mrakovčič, predstavnica Mladinskega EPI centra, je povedala, da zadnje čase velik pozornosti usmerjajo tudi v delo z dijaki. Za mlade organizirajo jezikovne klube, ponujajo jim prostor za druženje, v okviru Epi centra se lahko mladi udeležijo mladinskih izmenjav. Predvsem v Luciji zaznavajo starejšo populacijo, ki se udeležuje raznih aktivnosti. Sodelujejo z Zavodom Nefiks (projekti: Kolegice, Zaposlitvene rešitve). Mlade spodbujajo k prostovoljstvu in pridobivanju dodatnih kompetenc, ki jim lahko pridejo prav kasneje na trgu dela.
Urška Milač, predstavnica Mladinskega centra Podlaga, je v začetku izpostavila sodelovanja z drugimi nevladimi organizacijami; trenutno sodelujejo z Zavodom Bob s katerim izvajajo Marš na(d) trg dela, Mrežo MaMa, sodelujejo pri projektu Mladim, Zavodom Nefiks, so partnerji Inštituta za mladinske politike Ajdovščina, sodelujejo s Centrom za socialno delo in mlade prestopnike vključujejo v družbeno koristna dela. Za dijake izvajajo praktična usposabljanja in jih preko predstavitve na srednji šoli vsako leto povabijo k sodelovanju (izpostavijo uspešno sodelovanje s šolo). Ker se prostori mladinskega centra nahajajo v zaklonišču lahko mladi vsako leto pod mentorstvom preuredijo prostor. Predvsem na področju multimedije izvajajo študentske prakse (vsako leto organizirajo Mladifest, ki ga organizirajo mladi prostovoljci). Izvajajo javna dela, vendar na tem področju opažajo težave, saj kader, ki ga napoti Zavod večkrat ne ustreza za opravljanje mladinskega dela.
Daira Balta, Vodja Urada za delo Koper je na omenjen problem javnih del izpostavila samo razumevanja javnih del – ta so namenjena najbolj ranljivim skupinam, ki so na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljeni vsaj eno leto. Predstavnike mladinskih centrov je spodbudila, da svojo pobudo o spremembi javnih del predajo naprej, v kolikor menijo, da bi bili bolj uspešni, vendar sama ne vidi rešitev v razširjanju javnih del. Zavod RS za zaposlovanje OS Koper zelo aktivno sodeluje s CSD, zapori, psihiatri, Valdoltro, Zavodom za zdravstveno zavarovanje, policijo, nevladnimi organizacijami; Mreža MaMa in Nefiks. Na tem mestu opažajo pomembnost lokalnih izvajalcev različnih programov za mlade, saj je zelo pomembno, da izvajalec razume, kaj se dogaja v lokalnem okolju. Hkrati prisotne mladinske centre spodbudi, naj delajo več na lastni promociji, saj je prepoznavnost mladinskih centrov s strani mladih v lokalnem okolju ključna za uspešno sodelovanje mladinskih centrov in Zavoda RS za zaposlovanje.
Pomembno se je zavedati, katere panoge prevladujejo na obali in na katerih področjih se lahko mladi realno zaposlijo (pomanjkanje zaposlitev je predvsem v gostinstvu in turizmu). Po podrobnih statističnih podatkih (izobrazbena struktura registrirano brezposelnih oseb, starostna struktura registrirano brezposelnih oseb), ki jih je vodja Urada predstavila, se mladi trenutno največ zaposlujejo v gostinstvu, zdravstvu, trgovini. Zavod se srečuje tudi s težavo zahtev delodajalcev in strank, ki jih vodijo v svoji evidenci, saj so zahteve delodajalcev pogosto previsoke in nerealne. Pogosto so pri dolgotrajno brezposelnih mladih v ozadju druge težave (nefunkcionalna okolja s katerih mladi prihajajo, težave na področju zdravja, kazenske ovadbe…)
Zavod preko svoje adreme mlade intenzivno in redno informira o vseh aktualnih programih in aktivnostih, ki se izvajajo v lokalnem okolju.
Melisa Sinanbegović, karierna svetovalka za mlade na Uradu za delo Koper je dodala, da mladim pod 30 let nudijo individualen pristop (individualno delo s karierno svetovalko in možnosti vključitev v skupinsko svetovanje). Stranke so naročene po uri, zato si lahko zanje vzamejo več časa in se jim bolj posvetijo (organizirajo delavnice za pisanje življenjepisov, pomagajo jim pri pripravah na razgovore z delodajalci). S strani mladih pogosto opažajo nerealna pričakovanja, pomembno se ji zdi tudi upoštevanje specifike delovnih mest, kjer se lahko mladi v Kopru zaposlijo. Preko svojega dela zaznava, da s strani mladih prihaja premalo pobud, da bi se sami kam vključili. Spodbuja skupinske oblike dela, kjer lahko mladi osvojijo določene kompetence in prepoznajo svoje potenciale. Mladi, ki so prijavljeni na Zavodu imajo svoj Zaposlitven dnevnik, kamor lahko zapisujejo vse svoje aktivnosti in izkušnje, ki jih tekom iskanja službe pridobijo.
Katjuša Hajdinjak, svetovalka na Uradu za delo Piran pa je zaključila, da morajo mladinski centri poskrbeti, da bodo v svojem lokalnem okolju prepoznani, saj mladim težko vzbuditi zanimanje za nekaj, kar ne poznajo. Pove, da so mladi s katerimi se srečuje zelo različni, zato je potrebno z nekaterimi delati več, kot z drugimi. Z mladimi delajo na področju pridobivanja kompetenc, pripravah na razgovore, pripravi življenjepisa, mlade informirajo o možnostih in ukrepih, ki jih izvaja Zavod. Pri težje zaposljivih so v ozadju skoraj vedno težave (nefunkcionalno okolje, zdravje), zato imajo svetovalci na Zavodu za zaposlovanje pogosto o strankah pogosto več podatkov kot Centri za socialno delo.
Skupne ugotovitve
- Pri mladih, ki si želijo delati in so dlje časa brezposelni, je najtežji prvi korak (kako jih motivirati, prepoznati potenciale). Več individualnega dela in osebnega pristopa.
- Pri dolgotrajno brezposelnih apatičnih mladih, so v ozadju vedno večje težave, kot je sama brezposelnost (na Zavodu opažajo zelo veliko duševnih težav).
- Mladinski centri morajo poskrbeti za prepoznavnosti v lokalnem okolju.
- Izvajalci morajo prevzeti odgovornost za realne pogoje, ki jih zahtevajo ob zaposlitvi kadra.
Skupne točke in oblikovani predlogi:
- Predstavitev Mladinskega Epi centra na Uradu za delo Piran.
- Več povezave med mladinskimi centri in Zavodom RS za zaposlovanje.
- Sodelovanje Centra za mlade Koper s svetovalko za mlade na Uradu za delo Koper.
- Sodelovanje Mladinskega centra podlaga u Uradom za delo Sežana.