Na tokratnem ogledu dobre prakse v okviru mednarodnega partnerstva Europe goes local, ki ga vodi NA MOVIT, za kakovostno mladinsko delo in rast lokalnih skupnosti, sta podžupanja Mestne občine Novo mesto, Sara Tomšič in Ivica Menger iz Urada za družbene dejavnosti, predstavili dobri praksi in sicer proces nastanka Strategije za mlade 2021-2030 ter večletno programsko in projektno sofinanciranje delovanja mladinskih organizacij v Novem mestu.
Sara Tomšič, podžupanja MO Novo mesto, zadolžena za razvojne projekte in sistem lokalne blaginje, je predstavila proces nastanka Strategije za mlade, ki je temeljil na procesu vključevanja vseh aktivnih organizacij v Novem mestu in kar je najpomembnejše, mladih. V fokusne skupine so bili vključeni tudi drugi deležniki iz širšega mladinskega področja. Strategija za mlade je za občino pomemben razvojni dokument, ki zajema vse mlade, razvija njihove potenciale in vpliva tudi na življenje otrok, ki bodo z odraščanjem deležni ukrepov strategije. Strategija za mlade ima dve ključni horizontalni področji: mladinska infrastruktura in informiranje mladih. Vertikalna področja so opredelili glede na nacionalne in lokalne usmeritve po področjih in sicer kultura, ustvarjalnost in prosti čas, mladinska participacija, zdravje in dobro počutje, bivanjske razmere, zaposlovanje in izobraževanje. Mladi, ki so bili najpomembnejši člen strategije so oblikovali 18 ciljev in 48 ukrepov. Osnovni okvir za pripravo strategije je bil, da mlade aktivirajo z vključevanjem v okolje in jih opremijo za samostojno življenje, saj bodo mladi le tako sposobni sami vplivati na zvišanje kakovosti svojega življenja v občini, je še povedala podžupanja. V letošnjem letu sledi še oblikovanje komisije za izvajanje in implementacijo strategije za mlade. Ker je izvajanje strategije za mlade odgovornost občine, bo komisija sestavljena iz predstavnikov občinskih uradov, Razvojno-izobraževalnega centra, Zavoda Novo mesto in Regionalne razvojne agencije.
Ivica Menger, iz Urada za družbene dejavnosti na Mestni občini Novo mesto, ki med drugim skrbi tudi za področje mladine, je ob predstavitvi večletnega programa sofinanciranja programov in projektov izpostavila, da gre za ukrep, ki ga že izvajajo od leta 2013 na vseh področjih družbenih dejavnosti. Gre za triletno programsko financiranje mladinskega dela, ki organizacijam in zaposlenim olajšajo delo in celoten proces birokracije, hkrati pa zagotavljajo bolj stabilno financiranje organizacij. Novost letošnjega javnega razpisa je, da bodo sofinancirali tudi projekte, ki bodo pripomogli k uresničevanju strategije za mlade. Prednosti večletnih razpisov vidijo predvsem v razbremenitvi izvajalcev programa in zagotavljanju kakovosti izvedbe ter kontinuiranem izvajanju programa organizacij. Poleg tega so rezultati razpisov bolj transparentni in ažurni, organizacije pa so z rezultati seznanjene že v začetku koledarskega leta. V MO Novo mesto poleg programskega večletnega financiranja zagotavljajo tudi projektno financiranje, razpis pa je objavljen vsako leto.
Predstavnici občine Postojna in Škofja Loka, ki sta se na obisku občin seznanili z obema dobrima praksama, sta bili z obiskom zelo zadovoljni in podpirata tovrstna srečanja in oglede dobrih praks. Martina Ivanović iz občine Postojna, ki se je prvič udeležila tovrstnega srečanje, je izpostavila, da je bil obisk zelo zanimiv in da je pridobila ogromno koristnih informacij o tem, kakšne poti lahko ubereš za dosego ciljev na področju mlade. Zanimiv se ji je zdel tudi podatek o skupnem informacijskem portalu, kjer občani sami objavljajo novice o svojih dogodkih. Sabina Gabrijel iz Občine Škofja Loka je povedala, da se ji zdijo tovrstni obiski zelo dragoceni in da je dobro, da je organizacija kot je Mreža MaMa prevzela to vlogo in jo vzdržuje, saj se le na takšen način lahko predstavniki občin, ki pokrivajo družbene dejavnosti srečajo, izmenjajo izkušnje in vidijo, da imajo sogovornike na tem.
Tovrstni obiski in izmenjava praks med občinami so še en dokaz, da se vlaganje v mladinsko delo v lokalni skupnosti na dolgi rok izplača in da so medsebojna komunikacija, dialog in razumevanje obeh strani pomembni za kakovost življenja v občini in s tem tudi mladih.
